Glede nevarnosti so požari podobni kot tisti na sončnih elektrarnah.
Čeprav so električni avtomobili na naših cestah danes še precej redki, se njihovo število vztrajno povečuje. Konec koncev je prvi velikoserijski avtomobil, Nissan Leaf prve generacije, na ceste zapeljal šele leta 2010, do danes pa so jih izdelali okrog 300.000. A s proizvodnjo tovrstnih avtomobilov pričelo tudi več drugih podjetij, poleg tega pa je na cesti tudi nekaj doma predelanih električnih avtomobilov.
Če k električnim avtomobilom prištejemo še hibridne avtomobile, kjer za pogon skupaj skrbita elektromotor in motor z notranjim izgorevanjem, je število tovrstnih vozil sicer nekoliko večje, a je delež še vedno zanemarljiv. A vseeno se že kažejo težave, povezane z zgradbo in materiali v teh vozilih – pri požarih. Seveda tudi klasični avtomobili niso imuni na možnost takšnega ali drugačnega požara, vendar pa je ta ponavadi veliko lažje obvladljiv in manj nevaren.
Ogenjeni zublji veliko bolj intenzivni kot pri klasičnih avtomobilih
Dogodek, ki nam je dal misliti, se je pred kratkim pripetil na avstrijski avtocesti blizu vasi Pians, približno 40 kilometrov zahodno od Innsbrucka. V nesreči je bilo udeleženo zgolj eno vozilo, električni avtomobil Tesla Model S, ki je po trku v betonsko ograjo na avtocesti zagorelo. S požarom se je skupno več ur spopadalo kar 35 gasilcev, ob tem pa je bilo na prizorišču prisotnih še pet gasilskih vozil.
Največ težav je gasilcem povzročal baterijski sklop. Tega je bilo potrebno zaradi izredno visokih temperatur kljub temu, da so ga gasilci hitro pogasili, več ur ohlajati, da nebi prišlo do ponovnega vžiga. Pri tem so se iz njega izločali nevarni plini, zaradi česar so morali gasilci uporabljati posebno obleko in dihalno opremo.
Enako vozilo je pred kratkim zagorelo tudi v Veliki Britaniji. Pri tem je zaskrbljujoče predvsem dejstvo, da je avtomobil zagorel v stanju mirovanja, medtem, ko so bili elektromotorji in naprave v kabini izklopljeni, vozilo pa ni bilo priklopljeno v električno omrežje. V tem primeru je sicer zagorel le sprednji del avtomobila, baterijski sklop je ostal nepoškodovan, kljub hitremu posredovanju enote gasilcev pa je bilo vozilo v požaru uničeno. Razlog za požar naj bi bila po proizvajalčevih besedah nedavna nesreča avtomobila, čeprav je bil le-ta po dogodku s strani pooblaščenega servisa ustrezno pregledan in popravljen.
Večja pozornost od leta 2016
Ob omenjenih dogodkih smo se z vprašanji o tem, kako so na podobne požare pripravljeni slovenski gasilci, obrnili na Gasilsko zvezo Slovenije, kjer nam je na naša vprašanja odgovoril načelnik zveze Franci Petek.
Z izobraževanjem gasilcev o gašenju požarov na električnih in hibridnih avtomobilih se v Sloveniji podrobneje ukvarjajo od leta 2016, ko so pri Gasilski zvezi Slovenije spremenili temeljne učne programe. Osnovna znanja, ki jih gasilci pri tem dobivajo, so vezana na posredovanje ob nesrečah in požarih na takih vozilih. Specialna znanja si posebne enote (tehnični reševalci) pridobivajo na posebnih dopolnilnih tečajih, ki se izvajajo v Izobraževalnem centru na Igu. Petek ob tem dodaja, da »si pa enote posebnega pomena dodatna znanja pridobivajo tudi na posameznih izobraževanjih organiziranih izven izobraževalnega programa Gasilske zveze Slovenije. Pri električnih in hibridnih vozilih je namreč potrebno povezati posredovanje ob požaru in samo tehnično reševanje.«
Na vprašanje o tem, ali so se v Sloveniji že srečali s tovrstnim požarom, nam Petek ni znal odgovoriti, saj na zvezi teh podatkov nimajo. Tovrstno statistiko v Sloveniji vodi Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje preko projekta Spin, kjer pa o požarih na električnih ali hibridnih avtomobilih ne poročajo.
Da gre pri požarih na električnih avtomobilih za posebno vrsto požara, potrjuje tudi Petek, ob tem pa dodaja, da je vsak požar specifičen in se jih med seboj ne da primerjati: »Požar električnih vozil lahko glede nevarnosti električnega udara gasimo na podoben način kot požare na sončnih elektrarnah, za katere je GZS izdala posebne smernice.« V praksi to pomeni, da je potrebno sistemu takoj odklopiti dovod elektrike, velika pozornost pa je – kot smo tudi sami omenili na začetku – namenjena preprečevanju vdihavanja škodljivih snovi. Posebno težavo ob tem predstavljajo hibridna vozila, pri katerih morajo gasilci upoštevati tako nevarnosti, ki jih prinašajo baterijski sklopi za napajanje elektromotorja kakor tudi vnetljive snovi (gorivo), ki se nahajajo v sklopi motorja z notranjim izgorevanjem.
Glede na to, da so si pogonski sklopi in sestava ter posledična razporeditev komponent v avtomobilih zelo različni, gasilci nekih splošnih podatkov o tem nimajo. Pri reševanju in gašenju požarov si zato pomagajo z osnovnimi navodili, ki jim jih posredujejo avtomobilski proizvajalci. V navodilih se nahajajo podatki o položaju vseh ključnih sistemov, ki bi v primeru nesreče utegnili otežiti reševanje: od sistemov za polnjenje zračnih blazin, do napajalnih sistemov in nenazadnje tudi rezervoarjev za gorivo, akumulatorjev in baterij za napajanje elektromotorjev.
Jure Šujica
Foto: Arhiv Gasilske zveze Slovenije
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja