“Predolg in prezapleten proces opravljanja vozniškega izpita je po mojem mnenju rezultat dela ljudi, ki sedijo v nekih pisarnah in so prepričani, da imajo v vsem prav in da samo njihova beseda kaj velja.”
Danes Slovenija premore 133 avtošol, a to še ne pomeni, da je pot do vozniškega izpita hitra in enostavna. Prej obratno, pritožb in negodovanja tako nad izpiti kot nad odnosom do mladih kandidatov ne manjka.
A najprej nekaj o cenah. Kot se draži vse okoli nas, so tudi stroški, ki nastanejo ob tečajih, vožnjah, teorijah in še čem, vedno višji. Glede na spremembe cen po desetletjih med letoma 2002 in 2022 je bila cena posamezne ure vožnje leta 2002 približno 15 evrov, leta 2012 že 23,50 evra, danes je približno 41 evrov ali celo več.
Cene ure vožnje v šolah so sestavljene nekako takole: prodajna cena 40 evrov, kar znese neto 33 evrov. Strošek učitelja vožnje je 20 evrov, 13 pa jih ostane za amortizacijo vozila, gorivo, vzdrževanje, vinjete, pnevmatike, poslovne prostore in druge poslovne stroške, za zaposlene v administraciji ter razvoj (za dobičke šol vožnje zmanjka denarja). Zato ljudski glas pravi, da se v nekaterih šolah vožnje na račun nižjih cen storitev učiteljem še vedno plačuje »na roko«.
V zadnjih dvajsetih letih je torej cena zrasla za več kot sto odstotkov. Razlogi so po svoje logični – od dviga cen goriva, dražjih avtomobilov in njihovega in vzdrževanja, splošne inflacije ter vedno večje konkurence. Ta sili avtošole v vse večje vložke v oglaševanje in podobno.
Koliko denarja mora torej pripraviti kandidat, da se lahko poda na lov za vozniškim izpitom? »Če upoštevamo, da je povprečno število ur za opravljeni izpit 35 in da kandidat opravi izpit v drugem poskusu, izpit iz CPP (cestnoprometni predpisi) in prvo pomoč pa v prvem, stane vse skupaj (prva pomoč, CPP, praktični in teoretični del, vpisnine) približno 1.500 evrov,« pravi Domen Veleušič, direktor v šoli vožnje LMM Tilia. Zdravniško spričevalo stane okoli 60, prva pomoč pa približno 80 evrov, stroški prijave na izpit iz teorije so 42 evrov ter izpitna vožnja 37 evrov, če kandidat vse to opravi v prvem poizkusu.
Učitelji vožnje ne bodo več dolgo potrpežljivi, njihovo število na meji delovanja sistema
Poglavje zase so seveda učitelji vožnje in ocenjevalci na izpitnih vožnjah. Po informacijah avtošol primanjkuje učiteljev vožnje, usposabljanje na AVP poteka le enkrat do dvakrat na leto za omejeno skupino učiteljev vožnje. Če ni učiteljev vožnje, tudi ocenjevalcev ni na trgu. »Vsako leto k rednemu letnemu izobraževanju za učitelje vožnje, kar je tudi pogoj za podaljšanje dovoljenja za učitelja vožnje, pristopi približno 800 oseb. To pomeni, da smo v zadnjih šestih letih na novo izobrazili več kot tretjino obstoječega kadra,« pravijo na AVP. V letu 2017 je tako slovenski vozniški izpitni trg dobil 41 novih učiteljev vožnje, daleč največ pa v letu 2021, kar 92. V letu 2022 jih je na novo začelo delati 78. Od leta 2017 je tako ustrezno izobrazbo pridobilo 311 oseb.
"Eno leto, ob vseh drugih šolskih obveznostih, je odločno preveč, da pridobiš vozniško dovoljenje."
Program izobraževanja za učitelja vožnje izvaja AVP v obsegu 228 pedagoških ur, program usposabljanja za učitelja predpisov pa traja 210 pedagoških ur. Cena usposabljanja za učitelja vožnje znaša 1.600, za učitelja predpisov pa 1.200 evrov. Na drugi strani pa ima ocenjevalec začetnik na AVP v poskusnem obdobju pod 1.000 evrov neto plače, pozneje pa se po nepreverjenih podatkih zviša nekje na 1.300 ali 1.500 evrov.
Ob tem mora učitelj vožnje obnavljati znanje vsako leto, njegova plača pa je do 2.000 evrov bruto v nekaterih boljših šolah. »Za ta poklic se mladina ne odloča, zato je število učiteljev na meji obstoja sistema. Ocenjevalci na izpitih so bistveno slabše plačani, zaradi zahtev poklica lahko pridejo le iz vrst učiteljev, teh pa manjka,« nam je dejal poznavalec, ki pa je želel ostati neimenovan. In namignil, da se v zakulisju stopnjuje nezadovoljstvo in da bi se lahko zakuhala tudi kakšna stavka. Kaj bi to pomenilo za dolžino opravljanja vozniškega izpita, pa si lahko predstavljate.
Eno leto za – nič
Naš bralec nam je pojasnil celoten postopek pridobivanja vozniškega izpita za svojega najstnika. »Začeli smo s prvim julijem, sredi februarja pa je naš nadobudni šofer opravil trinajsto uro vožnje. Avgusta v Ljubljani sploh ni bilo mogoče opravljati teorije CPP, v avtošoli smo čakali tri do štiri mesece, da je lahko začel voziti. To vse lahko že tako naveličane mladostnike hitro odvrne od vztrajanja,« je povedal. Pozna celo primer, ko se je skupina mladostnikov odpravila na pisanje izpita in je eden od njih padel, drugi v šoli pa so ga s pripombami toliko časa zbadali, da je mladostnik na koncu psihično zbolel. »Ne morem si predstavljati, da bi lahko vozniški izpit nekoga pripravil celo do zdravljenja. To je noro. Predolg in prezapleten proces opravljanja vozniškega izpita je po mojem mnenju rezultat dela ljudi, ki sedijo v nekih pisarnah in so prepričani, da imajo v vsem prav in da samo njihova beseda kaj velja. Eno leto, ob vseh drugih šolskih obveznostih, je odločno preveč, da pridobiš vozniško dovoljenje,« še dodaja.
Jutri bomo zgodbo nadaljevali in pogledali tudi, koliko časa je dejansko potrebnega za pridobitev vozniškega izpita.
Preberite še: Prodaja avtomobilov v Evropi raste. SI lahko mislite, da so prav ti avtomobili razlog?
Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del