Skoraj 1200 znakov ni dovolj, da številni vozniki ne bi izvajali prekrška, ki močno zavira promet na avtocestah

Tovornjaki z medsebojnim prehitevanjem dodatno upočasnjujejo promet na slovenskih avtocestah. Voznikov, ki ne spoštujejo prepovedi, je precej, med njimi je več tujih. Tudi drugih prekrškov s področja tovornega prometa v policijskih zapisnikih ne manjka.

Prepoved prehitevanja za tovorna vozila z največjo dovoljeno maso nad sedem ton in pol na celotnem slovenskem avtocestnem omrežju velja od 1. novembra 2021, ministrstvo za javno upravo in DARS pa sta jo 15. januarja poskusno uvedla na avtocestnem odseku A1 med Šentiljem in Koprom. Po koncu poskusnega obdobja je takratni resorni minister Jernej Vrtovec izjavil, da je ukrep dal odlične rezultate, to pa je bil tudi argument za razširitev prepovedi na druge avtocestne odseke.

Ukrep prepovedi prehitevanja za težka tovorna vozila, ki sta ga uskladila ministrstvo za infrastrukturo in upravljavec državnega avtocestnega omrežja, naj bi prispeval k večji varnosti in pretočnosti prometa, saj ta vozila s prehitevanjem zavirajo prometni tok na prehitevalnem pasu, ki je namenjen samo prehitevanju, in ne tudi daljšim vzporednim vožnjam tovornjakov, preden uspejo priti drug mimo drugega. Zaradi enake hitrosti tovornjakov se manever prehitevanja izvaja z majhnim povečanjem hitrosti in dolgo traja, včasih tudi kilometre. S tem nastajajo zastoji in se zmanjšuje pretočnost avtoceste, kar negativno vpliva na druge udeležence v prometu ter neposredno in posredno ogroža prometno varnost.

Omejitev oziroma prepoved prehitevanja velja vsak dan med 6. in 18. uro, torej v času, ko je na avtocestnem omrežju največ prometa, vključno z jutranjo in popoldansko prometno konico z zastoji v bližini večjih mest. Kljub prepovedi smejo težja tovorna vozila prehitevati tam, kjer ne ovirajo ostalega prometa na prehitevalnem pasu, torej na odsekih s tremi prometnimi pasovi, kjer je tudi pas za počasna vozila, ter v nočnem času. V nobenem primeru pa prehitevanje za tovornjake ni dovoljeno v predorih in na razcepih, pa tudi na nekaterih mestnih obvoznicah.

Na prepoved opozarja skoraj 1.200 znakov

Ob uveljavitvi ukrepa najprej na avtocesti med Šentiljem in Koprom in zatem tudi na drugih odsekih je DARS poskrbel za namestitev približno 1.200 prometnih znakov, ki označujejo prepoved prehitevanja, dopolnilnih tabel in druge ustrezne signalizacije. Prometni znaki so nameščeni po vseh uvozih na avtoceste, res pa je, da jih ni na mejnih prehodih, kjer so sicer nameščene informativne table s splošnimi omejitvami, ki veljajo v državi. Poleg tega so voznike tovornih vozil o ukrepu obveščali z letaki ter na slovenskih in mednarodnih spletnih straneh s področja cestnega transporta.

Zato trditve, da obveščanje o uvedbi prepovedi prehitevanja tovornjakov na slovenskem avtocestnem omrežju ni bilo zadostno, niso upravičene, še manj pa podatki o številu kršitev. Prometni policisti so namreč v tričetrtletnem obdobju obravnavali kar 1760 voznikov tovornih vozil, ki so prehitevali kljub prepovedi. To pomeni, da policijske enote vsak mesec »ujamejo« približno 220 voznikov, ki ne upoštevajo prepovedi, večjih nihanj med posameznimi meseci pa ni. Več kršiteljev je med tujimi vozniki, policija pa ne vodi statistike o tem, ali so bili vozniki s prepovedjo seznanjeni oziroma so morebiti spregledali prometno signalizacijo ali pa so prehitevalni manever izpeljali namenoma.

Kljub prepovedi težav ni konec

Medsebojno prehitevanje tovornih vozil je največ težav povzročalo voznikom osebnih avtomobilov, ki so morali zaradi zasedenosti voznega in prehitevalnega pasu tudi po več kilometrov voziti z bistveno zmanjšano hitrostjo, kar je zlasti na klancih povzročalo nepotrebne zastoje. A tudi zdaj, ko za tovornjake velja prepoved prehitevanja, težav ni konec.

Eden večjih problemov so počasnejši vozniki, ki tudi po prehitevalnem pasu vozijo s hitrostjo, ki je le za kanček višja kot pri tovornjakih na voznem pasu. Zaradi često strnjenih kolon tovornjakov, ko vozniki tovornih vozil vozijo preblizu eden drugemu, se namreč počasnejši vozniki ne vračajo na vozni pas, ampak prihaja do zaviranja na prehitevalnem pasu, kar povzroča zastoje in nevarnost naleta drugih vozil.

Več pozornosti je potrebne tudi pri vključevanju na avtocesto, saj pospeševanje s premajhno hitrostjo pri uvozu nanjo lahko privede do nenadnega zaviranja in naletnega trčenja, kar pa velja tudi za tovorna vozila.

V zvezi s prepovedjo prehitevanja za težja tovorna vozila na avtocestah so se že pred njeno uveljavitvijo oglasili tudi v Sindikatu poklicnih voznikov Slovenije, kjer ugotavljajo, da gre za še en restriktivni ukrep z vprašljivimi učinki. Pri tem navajajo izkušnje iz drugih držav, kjer rezultati niso vselej spodbudni, poleg tega pa menijo, da bi tudi pri nas morali dograditi avtoceste s tretjim pasom za počasna vozila, ki jih ni niti na vseh klancih.

Po njihovem mnenju prepoved prehitevanja osebnim vozilom resda omogoča prosto pot, problem pretočnosti pa ostaja. V koloni tovornjakov so namreč vselej vozila z lažjim tovorom ali celo prazna, ki so hitrejša od tistih, ki so polno naložena in zato predvsem pri vzponih počasnejša. Ocenjujejo, da je ukrep prometno nepremišljen, poleg tega pa opozarjajo še na časovno stisko, v kateri se pogosto znajdejo poklicni vozniki zaradi pritiskov lastnikov transportnih podjetij in prejemnikov tovora.

Manj prekrškov, a več nesreč

Število prometnih prekrškov, ki jih zagrešijo vozniki tovornih vozil, se zmanjšuje; v prvi polovici leta jih je bilo 19.507, kar je 16 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani (23.087). V policijskih zapisnikih pa so med najpogostejšimi kršitve, povezane s hitrostjo, uporabo telefona, neuporabo varnostnega pasu, nepravilnostmi pri tovoru, preobremenjenostjo in časom trajanja vožnje.

Hkrati so bili v prvi polovici leta vozniki tovornih vozil udeleženi v 1145 prometnih nesrečah. Povzročili so jih 729, oziroma 64 odstotkov vseh, v katerih so bili udeleženi, in v teh nesrečah je umrlo pet ljudi – od tega štirje vozniki tovornih vozil. Kar 24 prometnih nesreč so povzročili pod vplivom alkohola, od tega dve s smrtnim izidom. Najbolj pogost vzrok prometnih nesreč, ki jih povzročijo vozniki tovornih vozil, je v zadnjih petih letih nepravilen premik z vozilom. Na drugem mestu je nepravilna stran ali smer vožnje ter neustrezna varnostna razdalja.

Vozniki avtobusov so bili v šestih mesecih udeleženi v 148 prometnih nesrečah. Povzročili so jih 41, kar je 28 odstotkov nesreč, v katerih so bili udeleženi. V posledicah teh nesreč sta bili dve osebi lažje poškodovani. V zadnjih šestih letih med potniki na avtobusih ni bilo smrtnih žrtev. Pri voznikih avtobusov so policisti zabeležili 409 kršitev, leto poprej pa 312 kršitev prometnih predpisov, kar je četrtino več. 

Prehitevanje tovornjakov v sosednjih državah

HRVAŠKA

Zaradi povečanja pretočnosti na najbolj obremenjenem odseku avtoceste A3 (zagrebška obvoznica) je prehitevanje prepovedano za tovorna vozila, težja od sedmih ton in pol, in sicer med 6. in 19. uro. Voznikom težkih tovornih vozil svetujejo, da se držijo določila o prepovedi prehitevanja ob predpisanem času in se izogibajo prehitevanju na drugih odsekih ter poskrbijo za ohranjanje pretočnosti in prometne varnosti.

MADŽARSKA

Prepoved prehitevanja na Madžarskem velja že od 1. januarja 2011, in sicer za vsa vozila, težja od sedmih ton in pol. Prehitevanje je prepovedano od 6. ure zjutraj do 22. ure zvečer, in to na vseh magistralnih cestah in avtocestah, kjer sta v eno smer speljana dva vozna pasova. Ob prepovedi prehitevanja v navedenem časovnem intervalu je dodano še pravilo, ki narekuje vsem voznikom gospodarskih vozil, da vzdržujejo varnostno razdaljo najmanj 70 metrov med vozili.

AVSTRIJA

Z izjemo določenih odsekov splošne prepovedi prehitevanja ni, velja pa splošna omejitev na vseh cestah po Avstriji, in sicer za tovorna vozila z največjo dovoljeno maso nad sedem ton in pol, ter za tovorna vozila s priklopniki, pri katerih največja dovoljena masa vlečnega vozila ali priklopnika presega tri tone in pol. Omejitev velja ob sobotah med 15. in 24. uro ter ob nedeljah in praznikih od polnoči do 22. ure. Na nekaterih cestah veljajo dodatne omejitve prometa v poletni sezoni. Nočna omejitev za tovorna vozila z največjo dovoljeno maso nad sedem ton in pol velja na posameznih območjih, vsako noč med 22. in 5. uro; na nekaterih odsekih je posebna omejitev hitrosti od 60 do 80 kilometrov na uro.

ITALIJA

Za Italijo velja, da omejitve tovornega prometa niso samo ob nedeljah in praznikih, ampak veljajo dnevne omejitve po urah. Splošne omejitve prehitevanja težkih tovornih vozil ni; velja na določenih odsekih, zlasti na šestpasovnih avtocestah.

Novo na Metroplay: "Ne obstaja tema, o kateri se ne bi smeli šaliti!" - Lado Bizovičar | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem