Zaspanost za volanom: nevarnost, ki se je premalo zavedamo

2. 8. 2017 | Jure Šujica
Deli

Da je zaspanost za volanom velika težava, ki jo vsekakor podcenjujemo, se zavedamo vsi, a se na tem področju kljub temu dogaja bolj malo. Obsežnosti problema se zavedajo tudi pri AMZS, kjer so pripravili raziskavo o tem, kako pogost pojav je zaspanost za volanom in kako se spoprijeti s težavo.

Raziskava, ki jo je za AMZS izvedlo raziskovalno podjetje Mediana in v katero so bili vključeni 503 posamezniki v starosti od 18 do 75 let, je pokazala zaskrbljujoče rezultate. Kljub temu, da se skoraj polovica oziroma 48 odstotkov voznikov zaveda, da je zaspanost za volanom v Sloveniji problem, je po drugi strani vsak dvanajsti vprašani pritrdil vprašanju, ali je v zadnjih dveh letih zaspal za volanom.

Zaspanosti za volanom so predvsem podvrženi moški na splošno, vozniki, ki delajo izmensko delo, ljudje, ki spijo slabo in premalo, vozniki na dolgih relacijah, kjer večino poti predstavlja monotona vožnja na avtocestah in pa mladi do 25. leta starosti, ki na eni strani še nimajo potrebnih vozniških izkušenj, na drugi strani pa vikende preživljajo na različnih zabavnih prireditvah, iz katerih se nato vse prevečkrat vračajo utrujeni ali celo podkrepljeni z različnimi substancami, ki še dodatno zmanjšujejo pozornost in prisebnost.

Kaj storiti, ko začutimo potrebo po spanju?

Najbolj očitni znaki zaspanosti, ki bi jih moral vsak voznik nujno opaziti, so zehanje, vijuganje po cesti ali celo izleti na bankino, pekoča bolečina v očeh, težka glava in težave s koncentracijo. Na AMZS so zato za voznike , ki veliko vozijo ponoči, pripravili najrazličnejše tečaje, preko katerih voznike seznanijo z nevarnostmi in pastmi nočne vožnje. Preko njih se vozniki naučijo nočne vožnje, izogibanja oviram, kjer mora biti zaradi manjše vidljivosti reakcijski čas krajši, zaznavanja simptomov utrujenosti in pravilnega ukrepanja v primeru nesreč.

Delež voznikov, ki so zaspali za volanom

Kljub temu, da so zgoraj omenjeni tečaji dobrodošla možnost, pa naj že na samem začetku velja: ko začutimo utrujenost, omotičnost ali zaspanost, se ne smemo zanašati na energijske pijače ali rekreacijo, rešitev je le ena: postanek in kratek spanec.

Jure Šujica
foto: arhiv, AMZS