Zakaj?

Ob poplavi športnih terencev, tudi tistih, ki ponujajo nekaj več športnega duha, sem se ob prvem srečanju s Tucsonom N-line malenkost zamislil glede njegove smiselnosti. Že res, da je i30 N pustil zelo dober vtis med ljubitelji hitrih kombilimuzin in posledično je sledila tudi izvedba N-line, ki pod pokrovom motorja skriva povsem običajne motorje, pa vendar, ali ima nekaj kozmetičnih popravkov kak smisel?

Ima! Nekaj mora biti sicer jasno. Tucson N-line nikakor ni sinonim za športni avtomobil in kdor od njega to pričakuje, bo razočaran. A takšnih je verjetno izredno malo. Komur pa je jasno, da gre pri vsem skupaj 'le' za drugačen videz in dodatno opremo, pa bo hitro navdušen nad spremembami, ki jih je pripravil Hyundai. Teh namreč nikakor ni tako malo, kot sem namignil nekaj vrstic više.

Krom in svetleča plastika sta bili pri testnem (in vseh drugih Tucsonih s takšno opremo) tabu tema. Dlje od videza brušenega aluminija namreč pri Hyundaiu niso šli, več pa je dodatkov iz črne plastike. A medtem ko je je navzven kar nekaj, je je znotraj le malo. Še posebno tisto, občutljivo za prstne odtise, boste zaman iskali. Namesto tega je v notranjosti veliko sivine, ki pa so jo pri Hyundaiu posrečeno razbili z rdečimi šivi – tudi na prešiti armaturni plošči. Škoda je morda le, da oblikovalci niso naredili še zadnjega koraka in tudi modrih LED svetil v gumbih na armaturni plošči ter na prikazovalniku klimatske naprave niso zamenjali z rdečimi.

Občutek v notranjosti je tako odličen (popestri ga še veliko panoramsko strešno okno, ki se odpira vse do sredine druge vrste, pri tem pa pomaga osvetliti sicer zelo temno notranjost), kvari pa ga le nekoliko cenena plastika. Ta je namreč nekoliko manj kakovostna že na otip, hkrati pa je, kot se je izkazalo v povprečno velikem prtljažnem prostoru, neodporna proti praskam.

Sama vožnja je poleg videza drugi največji adut Tucsona. Dizelskih konjev v avtomobilu namreč ni prav veliko, a se vsak izmed njih želi izkazati v najboljši luči in se skupaj povežejo z izredno natančnim menjalnikom ter naenkrat zapodijo proti kolesom, se vozniku kotički malenkostno zavihajo k ušesom, občutek pa je enako dober tako na avtocesti kot tudi na hribovskih odročnih cestah, recimo tistih okrog Cerknega, kjer se ovinki vrstijo kot naslovi svetovnega prvaka Lewisa Hamiltona v formuli ena.