Kratki test: Dacia Dokker Van 1.5 dCi 90

In ko se podamo v vlogo mojstra vodovodarja, monterja, mizarja, pleskarja in električarja, najprej pogledamo strošek nakupa avtomobila. To je namreč prvi korak: koliko me avtomobil stane na mesec, na leto, morda na pet let, ko bo prišel čas, da ga zamenjam po 300.000 prevoženih kilometrih. Priznamo, najprej smo ceno kar dvakrat preverili, saj nam je vzelo sapo.

Najosnovnejšega Dokkerja namreč dobite že za 7.564 evrov, ko smo med poizvedovanjem za ceno prišteli še popuste.

In če odbijemo še davek, ko vzamemo avtomobil na podjetje, je to resnično sila privlačna cena. A to je bil povsem osnovni model, ki je v resnici nakup avtomobila na meter. Tale Dokker pa je vseeno imel opremo Ambiance s polno opremljenostjo električnega paketa, z zastekljenimi bočnimi vrati, ročno klimatsko napravo, tipalom za vzvratno vožnjo, avtoradiem s predvajalnikom CD in MP3, navigacijskim sistemom s povezavo bluetooth za prostoročno telefoniranje, sprednjimi in stranskimi varnostnimi blazinami za voznika in sovoznika, ter morda tistim najpomembnejšim, nosilnostjo 750 kilogramov ter najzmogljivejšim in varčnim motorjem 1.5 dCi z 90 'konji', ki je na testu v povprečju porabil 5,2 litra dizla na 100 kilometrov. Cena tako opremljene Dacie Dokker Van je tako zrasla na 13.450 evrov, kar seveda ni več tako poceni, a po drugi strani mora vsak mojster tudi sam pri sebi razjasniti, ali resnično potrebuje vso to opremo.

V velik prtljažnik (seveda tudi na račun tega, da nima zadnje klopi) gre za 3,3 kubičnega metra tovora, ki ga lahko pritrdite z osmimi pritrdilnimi 'obroči'. Nakladalna širina pri odprtih bočnih drsnih vratih je 703 milimetre, kar je menda največ v tem razredu, široko pa se odprejo tudi zadnja dvojna, asimetrična vrata, ki zazevajo s 1.080 milimetri širine. V Dokkerja Vana tako spravite dve evro paleti brez vsakršnih težav (1.200 x 800 mm). Širina tovornega prostora med notranjima stranicama blatnikov znaša 1.170 milimetrov.

Ko govorimo o voznih lastnostih, seveda ne moremo razpravljati o vrhunski legi na cesti ali o neverjetnih pospeških, ki ti prilepijo hrbet na naslonjalo sedeža, ki ... Da, prav ste uganili, ni školjkaste oblike, ampak je dovolj velik in udoben, da se lahko hitro zavihtiš nanj in ti ne odpade zadnjica, ko se moraš odpeljati na drug konec Slovenije 'zmontirat' novo kuhinjo. Lahko pa rečemo, da ni zoprnega poskakovanja, ko je avtomobil prazen, ampak se pelje precej spodobno, najbolje pa takrat, ko ima zadaj naloženih okoli 150 kilogramov tovora.

Plastika, vgrajena v Dokkerja, je vse prej kot zadnji modni hit avtomobilske industrije. Je namreč trda, a hkrati prav zato zelo neobčutljiva za grobo ravnanje. Ko se notranjost umaže, jo lepo obrišete z vlažno krpo in notranjost je spet kot nova, pa čeprav ste kdaj s francozom ali zamazanimi rokami po nesreči podrgnili po njej.

Za konec omenimo še to, da imajo znotraj Renaultovega koncerna tudi Kangooja za podobne namene. Ta je seveda nekoliko moderneje opremljen in oblikovan po zadnjih standardih (sploh v zadnji generaciji, ko sodelujejo z Mercedesom), a na vprašanje, ali gre tu za enako osnovo avtomobila, je odgovor jasen. Ne, to sta dva povsem različno zasnovana avtomobila. A o Kangooju Vanu več kdaj drugič.

Besedilo: Slavko Petrovčič foto Saša Kapetanovič