Japonska klasika

Razlog je enostaven. V razredu, v katerem nastopa, se ne dogaja ravno pretirano veliko. Tekmeci, najpomembnejša sta na evropskem trgu zagotovo Passat in Mondeo, prav tako niso ravno sveži. Izjema v razredu je pravzaprav le Oplova Insignia. Še najbolj zanimivo pa se zdi to, da si v tem razredu posamezne znamke le stežka 'kradejo' kupce med seboj. Razred se po številkah zmanjšuje, kupci iz tega razreda pa se čedalje pogosteje ozirajo za športnimi terenci ali križanci. Mazda6 v sedanji izvedbi je nekakšna klasika za tiste, ki se počutijo dovolj gibčni, da jim ni treba sedati visoko, dovolj spretni, da lahko sicer razmeroma dolgo in široko karoserijo krmarijo v sodobnih prometnih tokovih in ki nekaj dajo na eleganco skoraj pet metrov dolgih limuzin (ali karavanov, v Mazdinem primeru je slednji celo krajši kot limuzina ter ga torej lažje spravimo v garažo).

Za tak krog kupcev je torej Mazda6 zdaj prenovljena, kar pomeni nekaj 'popravkov' na karoseriji, pa tudi nove žaromete s tehniko svetlečih diod (LED) in samodejnim zasenčenjem. Nežne spremembe najdemo tudi v notranjosti, pri čemer jih je največ glede uporabljenih materialov prevlek in drugega, izredno skrbna izdelava pa že prehiti nekatere bolj površne izdelovalce iz premijskega razreda. Ukinili so tudi najnižjo stopnjo opreme, tako da zdaj kupec že v osnovi dobi veliko. Še nekaj več to znese v opremski stopnji Revolution. Potrudili so se tudi glede bogate opreme, raven opreme preizkušene je bila res bogata.

Omenil bi projicirni zaslon na vetrobransko steklo. Ta glede uporabnosti vsekakor nadomesti pri nekaterih zelo priljubljene digitalne merilnike. Te ima sicer tudi Mazda, a vsebine ne moremo spreminjati. Tudi oprema infozabavnega sistema je na visoki ravni, a spet le po Mazdino. To pa pomeni zgolj osempalčni sredinski zaslon na dotik (ki deluje le, če avtomobil miruje, sicer se po zapletenih menijih premikamo z velikim gumbom na sredinski konzoli). Zdaj je tudi povezava pametnih telefonov prek Bluetootha zgledna (MZD connect), zraven pa gre še naveza CarPlay oziroma Andorid Auto. Zadovolji tudi avdio del, radio ima DAB, za zvočniško kakovost je poskrbel Bose.

Sedeži so udobni, poskušajo čim bolj ublažiti tistih nekaj sunkov s ceste, ki jih ne morejo prestreči kar 19-palčna kolesa z le 45-odstotnim razmerjem bočnice gum, v katere je bila Mazda6 obuta. Seveda jim na luknjastih cestnih površinah to slabše uspeva, je pa zato vtis glede voznega udobja na bolj gladkih cestah odličen. To še posebej velja za daljša potovanja, tam se 'šestica' res dobro izkaže.

Marsikdo v teh antidizelskih časih ne bo navdušen nad motorno opremo, a seveda drži, da je Mazda vse svoje motorje že pravočasno prilagodila novim standardom. Tako je tudi turbodizelski zdaj opremljen z dodatno selektivno katalitično redukcijo, torej tudi z dodatno posodo za 'ad blue'. Med vožnjo se motor z manjšo močjo (torej s 150 'konji') izkaže kot dovolj zmogljiv, posebej prepriča tudi končna hitrost (seveda preizkušena na nemških avtocestah). Tudi ob takšnih voznih razmerah je povprečje porabe zelo solidno, če ne že presenetljivo varčno! Če sklepamo po tej Mazdi, se dizelski motorji na dolge proge vsekakor še vedno splačajo!

Mazda6 torej ohranja vse tisto, po čemer je že dolgo znana. Če pa je še v značilni Mazdini rdeči kovinski barvi, še toliko bolje. Mimogrede – rdeči barvni ton je zdaj spremenjen, tudi to je pač ena od malenkostnih sprememb, ki jih japonski izdelovalec iz Hirošime zelo dobro obvlada.