Kratki test: Renault Captur Energy dCi 90 Helly Hansen

No ja, takrat oblačilom za prosti čas še niso rekli tako in nekaj desetletij pozneje, ko je nastal Renault, križancev še niso poznali. Zdaj poznamo oboje, Renault pa je povezavo s HH izkoristil, ko je bilo treba na trg poslati nekaj bolj 'prostočasnega'. Capturja.

Na oko je bistvo sodelovanja sicer videz, a v resnici ni čisto tako. Novost v tem Capturju je namreč sistem Extended Grip. To pomeni, da so se Renaultovi inženirji poigrali z nastavitvami elektronike, ki skrbi za stabilnost vozila in preprečevanje vrtenja pogonskih koles v prazno, in med sedeža dodali sistem, s katerim lahko voznik sistem delno krmili.

Zakaj delno? Zato ker izbira EXP-ja (expirienced driver, torej 'izkušeni voznik') ali izbira nastavitve za podlago z manj oprijema deluje le do 40 kilometrov na uro. Potem se ESP spet preklopi v svoj zelo restriktivni način delovanja, in konec.

Ker takle Captur ni ne dirkalnik ne terenec, to seveda ni presenetljivo (niti mu tega ne zamerimo), a vendarle: na blatnem makadamu ali snegu se lahko zgodi, da je treba pred vožnjo v strmejši klanec nabrati nekaj zaleta, in takrat je hitrost hitro večja od 40 kilometrov na uro. Meja bi bila lahko postavljena nekoliko višje.

Da sistem deluje dobro, je bilo hitro jasno tudi zaradi Kumhovih gum, v katere je bil obut Captur – te namreč niso resnično doma ne na asfaltu ne zunaj njega. Meje so postavljene presenetljivo nizko, zato ima sistem, če se vožnje lotite, kot bi sedeli v Cliu GT, veliko dela. Ob tem se Captur, razumljivo, tudi precej nagiba, po drugi strani pa je podvozje kljub 17-palčnim gumam z razmeroma nizkimi boki še vedno sposobno dovolj dobro pobirati neravnine.

Motor že poznamo, 90-'konjski' dCi je za Capturja dovolj zmogljiv, še bolje bi bilo, če bi imel menjalnik šest namesto le pet prestav. Potem bi bila v določeni razmerah poraba nižja. Da ne bo pomote: tak Captur ni preveč požrešen, prav nasprotno: 4,9-litrska poraba na normnem krogu in dober liter več testne porabe sta ugodni številki, sploh glede na to, da Captur ni prav majhen avto. Prostora v njem je dovolj tudi za družinsko uporabo, tako na zadnji klopi kot v prtljažniku – seveda, če ne pričakujete prostornosti petmetrskega enoprostorca.

Oznaka HH poleg sistema Extended Grip pomeni še samodejno klimatizacijo, divje rdečo barvo (lahko si ga zaželite še v treh drugih), lakirana 17-palčna platišča, sistem za pomoč pri parkiranju ter sistem R-Link. Zadnji je povzročal nekaj težav, saj se je operacijski sistem Android, ki teče na njem, rad zatikal, dvakrat pa ga je bilo treba popolnoma ponastaviti. A to je treba pri Androidu (očitno) pač pričakovati (tudi glede na izkušnje iz drugih naprav).

Sedeži so oblečeni v kombinacijo usnja in posebnega blaga, nekateri notranji deli se barvno ujemajo z zunanjostjo, v celem pa tak Captur daje vtis, da je vreden tistih 19 tisočakov, ki jih (po ceniku) zahtevajo zanj.

Besedilo: Dušan Lukič