Kratki test: Volvo V60 D4 Momentum R-Design

Seveda varnosti ne gre gledati v zobe. Tudi želja Volva, da v njihovih avtomobilih v nekaj letih ne bi bilo več smrtne žrtve, si zasluži več kot zgolj pohvalo. A jasno je tudi, da avtomobilov ljudje ne kupujejo zgolj zato, da se bodo v njih varno vozili. Nekateri si želijo tudi hitre vožnje, drugi bolj udobne, spet tretji potrebujejo v avtomobilu predvsem več prostora. Volvo V60 na prvo žogo morda ni primeren kandidat za zgoraj našteto, a tako hitro vendarle ne gre obupati. Sploh, če je avto opremljen z opremo R-Design. Toda pojdimo po vrsti. Verjetno ni malo stvari, za katere velja, da je najboljša zlata sredina. V60 ni Volvov ne najmanjši ne največji avtomobil. Uvršča se, uganili ste, v zlato sredino in povzema (ali vsaj poskuša) vse dobro manjših in tudi večjih avtomobilov. Rezultat je kompaktna oblika, pri čemer karavanski zadek ne kvari zunanje podobe.

Jasno, tudi pri Audiju, BMW-ju in Mercedesu (če naštejem zgolj vladarski nemški trojček v razredu) se zavedajo, da karavanska prostornost ni več samo nuja, ampak tudi želja, pa je tako v zadnjih letih vse več karavanov celo lepših od svojih limuzinskih predstavnic. A navkljub nemški superiornosti so tudi takšni kupci, ki nočejo pristati v sivem povprečju, ki si želijo drugačnosti. Takšne bi lahko zadovoljil tudi Volvo V60. Testni V60 je nosil oznako D4, kar pomeni dvolitrski turbodizelski motor s 181 'konji'. Nekako v povprečju s konkurenco (ko je govor o dvolitrskih motorjih), pri čemer je bil motor med delovanjem na mestu in pri speljevanju premalo uglajen oziroma je bila zvočna zaščita prešibka. A kakšen decibel preglasno delovanje je hitro pozabljeno, ko avto zapeljete na zavito gorsko cesto ali avtocesto. 'Konji' so igrivi in zmogljivi, avto pa, če želite, nadpovprečno hiter. Ne zgolj po zaslugi 'konjev', odličnih je tudi 400 njutonmetrov navora, navsezadnje pa povsem korektno deluje tudi osemstopenjski samodejni menjalnik Geartronic.

K vsemu naštetemu se oprema R-Design, ki prinaša trše podvozje, nekaj športnih detajlov in večja platišča, odlično poda. Vendar je treba izpostaviti, da takšen Volvo ni zgolj nadpovprečno hiter avto, motor je lahko tudi nadpovprečno varčen. Za 100 prevoženih kilometrov na našem normnem krogu je porabil zgolj 4,8 litra plinskega olja, kar mu vsekakor štejemo v več kot dobro. In prtljažnik? S 430 litri prtljažne prostornine zagotovo ne spada med največje, ni pa tudi najmanjši. Je pa elegantno obdelan, sedeži se delijo v razmerju 40 : 20 : 40 oziroma njihova naslonjala se zlagajo lahkotno in brez težav. Gledano v celoti, lahko zapišemo, da je Volvo V60 resda drugačen, a v pozitivno smer. Če k temu prištejemo še zmogljiv in varčen motor, lahko mirno zapišemo, da ga marsikdo po krivem prezre. Je pa seveda res, da ni dovolj zgolj dober avto, štejejo tudi marketing, usposobljeni prodajalci in privlačen salon. No, zadnjega zdaj v Ljubljani že imamo.

bese­di­lo: Sebastjan Plevnjak