Nissan Almera 1.8 16V Automatic Luxury

Mislite, da ta zgodba nima veliko skupnega z novo Almero? Težko soglašam z vami. Že prejšnji Nissan Almera je bil dober družinski avtomobil. Kako kakovostni so Nissanovi avtomobili, najbolj izrazito dokazuje kar Almerin predhodnik Sunny. Mnogi še vozijo po naših cestah.

Priznati pa moramo, da Nissani, če odštejemo terence, oblikovno nikoli niso bili posebej vpadljivi avtomobili. Precej konfekcijska pa je bila tudi njihova notranjost. No, in prav to je bila morda njihova največja napaka.

Tega so se končno zavedli tudi vodilni možje pri Nissanu in pred leti zgradili povsem novo tovarno na evropskih tleh. Ni kaj, precej čudna odločitev! Zahodnoevropski proizvajalci namreč svoje tovarne gradijo v vzhodni Evropi in na drugih celinah, kjer je delovna sila cenejša, pri Nissanu pa so storili prav nasprotno.

Toda če pogledamo novo Almero, se jim je odločitev obrestovala. Novinka, ki je v sredini maja zapeljala tudi na naše ceste, se nam je hitro prikupila z novo obliko. Zanjo so odgovornost v celoti prevzeli evropski oblikovalci. Logično, saj je tudi namenjena predvsem evropskim kupcem.

Značilna prednja maska, ki skupaj z novima štiriprekatnima žarometoma ponazarja obliko kril, rahlo vzpenjajoča se stranska linija in streha, ki se proti zadku nekoliko spusti in nato hitro dvigne (»surf tail«), Almeri zagotavljajo zadostno mero prikupnosti. Ob tem pa nikakor ne smemo spregledati njenega zadnjega dela. Napihnjen zadek, ki smo ga pravzaprav prvič lahko videli pri Fiatu Bravu, in velike zadnje luči ne poudarjajo le trdnost in s tem varnost, ampak tudi športnost.

Ni kaj, oblikovalci so tokrat dobro opravili svoje delo. No, mnogo bolj pa me je pri novi Almeri zanimala notranjost. Pri japonskih avtomobilih me je namreč največkrat zmotilo prav to, da v notranjosti med njimi skorajda ni bilo opaziti razlik. Toda tokrat lahko trdim drugače.

Evropski oblikovalci so se pri novi Almeri posvetili tudi potniški kabini in priznati moram, da so tudi to delo opravili skorajda brez napak. Le največji esteti bodo opazili, da je na armaturni plošči morda nekoliko preveč različnih odtenkov plastike in da bi si sredinska konzola okrog vrtljivih stikal za uravnavanje prezračevanja ter pepelnika in vžigalnika morda zaslužila več oblikovne urejenosti . . zato pa si vse preostalo zasluži najvišje ocene.

Prednja sedeža, na primer, sta popolnoma preoblikovana in narejena po okusu evropskih kupcev. Vozniku in sopotniku tako ponujata mnogo prijetnejše sedenje in boljši bočni oprijem, kot smo ga bili vajeni pri predhodnici. Volanski obroč je primerno odebeljen, nastavljiv pa je le po višini. Kljub temu pa voznik ne bo imel težjega dela pri iskanju primernega položaja, saj je po višini nastavljiv tudi sedež. Armaturna plošča ponuja vse najnujnejše: merilnika vrtljajev in hitrosti, merilnika temperature hladilne tekočine in količine goriva v posodi ter številne opozorilne lučke.

Pohvaliti pa moram tudi zasenčenost merilnikov v sončnih dnevih in njihovo osvetlitev ponoči, ki pričara kombinacijo nežno modre in živo rdeče barve. Na zadnji klopi potniki prav tako ne bodo razočarani. Almera ponuja največje zadnje naslonjalo v svojem razredu, tako da bosta dva odrasla zagotovo imela dovolj udobja. Seveda pa ni treba poudarjati, da je Almera predvsem družinski avtomobil, v katerem na zadnji klopi navadno sedijo otroci. Tega so se zavedali tudi oblikovalci, kar dokazuje opremljenost prostora za prednjima sedežema.

V konzoli med prednjima sedežema, kjer navadno najdemo pepelnik, skriva Almera predalček za odpadke, pod katerim je s simbolom poudarjeno, da ni namenjen odlaganju cigaretnih ogorkov. Nad njim je vtičnica za napajanje (12 V), predal, ki se skriva v naslonu za roke pa so oblikovali tako, da otroci vanj lahko pospravijo »Gameboya«. Ni kaj, tokrat so svoj kos avtomobila dobili tudi otroci. In če se zazremo še v prtljažnik, ugotovimo, da tudi tega oblikovalci niso spregledali.

Nova Almera je ob enaki medosni razdalji za 64 milimetrov daljša, 16 milimetrov širša in 55 milimetrov višja od predhodnice, kar je mogoče opaziti tudi v prtljažnem prostoru. Vendar pa prtljažnik ni le večji, ampak je tudi skrbno obdelan. Obdan s plastiko in prevlečen s tkanino, ob straneh ponuja uporabna predala, ki ju je mogoče, kadar v njem prevažamo le malenkosti, pregraditi z mrežo. In ko želimo prepeljati nekoliko večje predmete, prav tako ne zahteva veliko dela.

Dovolj je že, da prekucnemo zadnji naslonjali, deljivi po tretjini, in odstranimo polico, ki zastira mimoidočim pogled v prtljažni prostor - in že je prtljažnik povečan. Če pa resnično želimo iskati napake v prtljažniku, jih bomo našli le v dnu, kjer je pospravljeno rezervno kolo. Le tukaj namreč obdelava nekoliko odstopa v primerjavi s preostalo notranjostjo. V novi Almeri pa niso poskrbeli le za prtljago, ampak so dovolj prostora namenili tudi za drobnarije.

V potniški kabini je namreč kar enaindvajset (21) različnih predalov in predalčkov in prav za vse lahko zapišem, da so uporabni. Najdemo jih v vratih pod volanskim obročem, v in na sredinski kozoli, pred sovoznikom, v konzoli med sedežema, na hrbtih naslonjal prednjih sedežev, v naslonjalu za roke na zadnji klopi in celo na stropu. Slednji je namenjen predvsem shranjevanju očal, na voljo pa je le v najbogatejšem paketu opreme Luxury. In ta je res izredno bogat.

Poleg po višini nastavljivega volanskega obroča in voznikovega sedeža, električno pomičnih stekel v prednjih vratih in zunanjih ogledal, dveh varnostnih blazin, osrednje ključavnice, merilnika zunanje temperature, zatemnjenih stekel in dveh bralnih lučk spredaj, ki so vključeni že v osnovno opremo Comfort, so v paketu Luxury še klimatska naprava, ki v poletnih dneh žal ni povsem kos peklenski vročini, daljinsko zaklepanje in odklepanje vozila, ABS, stranski varnostni blazini, meglenki spredaj, volanski obroč, oblečen v usnje, električni pomik stekel v zadnjih vratih, pas za pritrditev kovčka in pas za pritrditev dežnika na zadnji klopi, radiokasetofon s stikali na volanskem obroču, šest zvočnikov, osvetljeni ogledalci v senčnikih, bralni lučki zadaj, naslon za roke na zadnjih sedežih in žepa na naslonih prednjih sedežev. Pa s tem seznam še ni v celoti izčrpan. Torej, ni kaj, priznati moramo, da nova Almera resnično ponuja zelo bogate pakete opreme.

Povsem novi pa so v Almeri tudi motorji. Tako oba bencinska s prostornino 1, 5 in 1, 8 litra kot tudi 2, 2-litrski turbodizelski z neposrednim vbrizgom goriva. Testno Almero je poganjal največji bencinski in hkrati najmočnejši motor v paleti. Ta se lahko pohvali s prenovljenim in zmogljivejšim sistemom za nadzor sinhroniziranega delovanja ventilov (NVCS) in z neposrednim sistemom vžiga (NDIS), poleg tega pa še z ventilom za nadzorom vrtinčenja zraka v dovodni fazi, in sicer ga preusmerja, ko vstopa skozi sesalne cevi. Tako je pri hladnem motorju ventil zaprt, s čimer pospešuje vrtinčenje izpušnih plinov in poveča segrevanje ter zgorevanje škodljivih emisij v izpušnih plinih.

Ob tem pa ne smemo spregledati še povsem novega vpetja motorja (NVH), s čimer so s prilagojenimi hidravličnimi in klasičnimi pritrdilnimi elementi občutno zmanjšali trušč in vibracije motorja, ter popolnoma spremenjenega štiristopenjskega samodejnega menjalnika. Tega ne nadzira več hidravlika, ampak elektronika. In zakaj sem omenil slednje? Zato, ker je pri testni Almeri tokrat za pretikanje skrbel prav samodejni menjalnik. Motor v kombinaciji z njim, čeprav je najmočnejši, še zdaleč ne deluje športno, zato je vožnja s takšno Almere lahko zelo prijetna, predvsem pa umirjena.

To dovoljuje tudi podvozje, ki večjih sprememb tokrat ni doživelo, kljub temu pa lahko zapišem, da je odlično uglašeno in ponuja dober kompromis med udobjem in športnostjo. Neravnine požira dovolj mehko, v ovinkih pa pretiranega nagibanja prav tako ni čutiti, kar zagotavlja dobro lego in občutek varnosti tudi takrat, ko je hitrost morda nekoliko prevelika.

Ni kaj, priznati moram, da je nova Almera postala zelo dober družinski avtomobil. In če ob vseh novostih, simpatični zunanji obliki, vabljivi notranjosti, najmočnejšem motorju, samodejnem menjalniku, dobri končni izdelavi, kakovostnih materialih in izredno bogatem najdražjem paketu opreme zanjo zahtevajo natanko 3.200.000 tolarjev ter dodatnih 39.900 tolarjev, če si zaželite še kovinsko barvo, potem se bo morda tudi Nissana nekoč prijel vzdevek »dobra mera«.

Matevž Korošec

Foto: Uroš Potočnik