Seat Ibiza Sportcoupe 1.4 16V

Spredaj razlike med obema ne boste opazili, z boka pa je (poleg para vrat manj) najopaznejša razlika streha, ki se zdaj začne spuščati prej in je zadaj malce nižja, stebriček B je seveda pomaknjen bolj nazaj (zato so vrata večja in s tem bolj naklonjena lažjemu dostopu do zadnjih sedežev), malce drugačen je zadnji odbijač (SC je slaba dva centimetra krajša od petvratne Ibize, prtljažnik pa je za minimalnih osem litrov manjši), zadnja vrata so bolj zarobljena, steklo v njih pa je povsem drugačne oblike in položnejše. Drugačne so tudi zadnje luči.

Ker so vrata večja, prednja sedeža pa se zložita in pomakneta naprej (zaradi doplačilnega sistema Easy entry), z dostopom do zadnjih sedežev ni večjih težav (tudi za tiste, ki morajo na zadnje sedeže posesti majhne otroke), več preglavic bo povzročala namestitev otroškega sedeža s sistemom ISOFIX.

Zadevo je očitno načrtoval kak politik (napisal bi bedak, pa to besedo, pravi naša lektorica, prevečkrat uporabim že v uvodnikih), saj je zaponka varnostnega pasu, s katerim pripnete otroka, med obema pritrdiščema ISOFIX, ki držita sedež.

Na srečo je upogljivi nosilec zaponke varnostnega pasu ravno dovolj dolg, da se jo da z nekaj nasilja in preklinjanja pri večini sedežev namestiti tako, da je pas mogoče zapeti (sicer težko in neudobno, a vendarle). Vprašljivo pa je, kako bi se vse skupaj izkazalo pri trčenju . .

Da je bilo seatovcem pri načrtovanju varnostne opreme za Ibizo SC precej vseeno, je jasno tudi zaradi tega, ker avto nima ne ESP (ki mora vedno spadati v serijsko opremo! ) ne varnostnih zaves (za katere velja enako). Izjemno pomanjkljivo, skratka, in nakup takšnega avta lahko le odsvetujemo.

Lahko bi sicer napisali, da je oboje mogoče zlahka doplačati, a ni tako – doplačilo za oboje je namreč predrago, skupaj skoraj 650 evrov, kar je odločno preveč.

1, 4-litrski motorček se v tej Ibizi odlično znajde. Moč 63 kilovatov oziroma 85 'konjev' se na papirju sicer sliši dokaj malo, a se rad vrti, ima prijeten (čeravno malenkost preglasen) zvok, poraba ni pretirana, omeniti velja le, da je v najnižjih vrtljajih zelo astmatičen, nastavitve elektronske stopalke za plin pa so precej agresivne, tako da je elegantno umirjena vožnja pod 2.000 vrtljaji precej zahtevna reč.

Namesto le petstopenjskega bi mu sicer bolj ustrezal šeststopenjski ročni menjalnik, ne zaradi pospeškov, temveč le zato, da bi bilo vrtljajev motorja pri večjih (avtocestnih) hitrostih manj, s tem pa bi bila manjša tudi hrup in poraba.

Da se bo voznik za volanom počutil udobno, je znano že iz petvratne Ibize (z za nekatere previsokim sedenjem vred), enako velja za prostornost zadaj (dovolj dobra za družine z majhnimi otroki) in prtljažnik (284 litrov je na papirju malo, a bo za vsakdanjo uporabo dovolj).

Kratek pogled na cenik sicer vliva upanje, da je takšna Ibiza SC cenovno zelo ugodno umeščena (1.4 Style stane dobrih 12 tisočakov), toda ko dodate varnostno opremo, tak paket opreme Stylance, kakršnega je imela testna Ibiza SC (volan in prestavna ročica oblečena v usnje, naslon za roke . . ), lahka platišča in kovinsko barvo, cena hitro poskoči na 14 tisočakov . .

Dušan Lukič, foto: Aleš Pavletič