Test: Citroen Berlingo BlueHDi (130) Max XTR - Tudi pri tridesetih zvesti družinski prijatelj

Velikoprostorski avtomobili v vseh razredih izumirajo, vse bolj jih izrivajo športni terenci, urbani križanci in njim podobni. Toda nekateri se ne dajo in Citroen Berlingo z novo podobo in prostornejšo notranjostjo nadaljuje boj za prevlado med vsestransko uporabnimi družinskimi avtomobili. In zdi se, da je ta avtomobil ob svoji 30-letnici in štirih generacijah še vedno pravi družinski prijatelj.

Slovenski fenomen za ljudi z domišljijo

Tudi v Sloveniji ima Berlingo posebno, zelo oprijemljivo zgodbo. Od leta 1996 jih je bilo na slovenskem trgu prodanih več kot 26.000, do leta 2022 pa je model v segmentu tovrstnih osebnih vozil v povprečju dosegal okoli 40 odstotni tržni delež. Posebej izstopa leto 2018, ki predstavlja slovenski prodajni rekord, v strukturi Citroenove prodaje pa je bil Berlingo številka ena.

Tudi podatki iz voznega parka potrjujejo njegov pomen: med 89.472 Citroënovimi vozili v slovenskem voznem parku je Berlingo najbolj zastopan model, in sicer z 18.736 vozili, kar predstavlja 20,94 odstotka vseh Citroënov. Povprečen Berlingo v Sloveniji ima za seboj približno 190.000 prevoženih kilometrov in povprečno starost 12,8 let.

Torej, Berlngo je nekakšen fenomen slovenskih družin, ki so vanj natovarjale več kot je v resnici šlo, športnikov z aktivnim življenjskim slogom, obrtnikov in serviserjev, ki so ga imeli za službeno in zasebno vozilo, kmetovalcev, ki so v njem prevažali gajbice s pridelki, in kogarkoli, ki je imel dovolj domišljije, da je v njem našel pravega partnerja.

Vrnitev odpisanega z dizelskim motorjem

Omeniti velja, da je Berlingo pravzaprav vstal od mrtvih. Pri Citroenu so pred štirimi leti in pol preveč optimistično ocenili porast prodaje električnih vozil in popolnoma odstranil motorje z notranjim zgorevanjem za velikoprostorske avtomobile, a potem je zaradi znanih okoliščin sledila sprememba smeri.

Izganjalce dizelskih motorjev je doletela pravična kazen, ki je tudi vzgojna, da jim ne bi prišla na misel še kakšna rokohitrska poteza. Namreč tudi med družinami, ki uživajo v potovanjih, električna različica ni bila pri srcu in koncernu pod katerega spada tudi Citroen, ni preostalo drugega kot priznanje da so kupci imeli prav (in skoraj vedno imajo prav).

Torej, še vedno je med kupci avtomobilov dovolj takšnih, ki bolj pristajajo na prostornost kot na obliko in zato je tudi smiselno, da so pri Citroenu spravili v življenje četrto generacijo.  Od trojice omenjenih sorodnikov ima najbolj prepoznavno podobo sprednjega dela, ki izstopa z visoko postavljeno  masko hladilnika in svetlobnimi telesi, ki so zdaj v tehniki svetilnih diod.

Velikoprostorec sicer dobro skriva svoje dostavniške korenine, ki so bile seveda najbolj izrazite v prvi generaciji, a zadaj je razmeroma oglat in nevpadljiv, pravzaprav je razlike s predhodnikom treba iskati z ostrim očesom. A to seveda ne zmanjšuje vrednosti, ki jo ponuja notranjost, ki je najbolj razkošna tam, kjer je prostor za prtljago in tovor.

Že osnovnih 775 litrov je precej impresivna številka, pri podrtih zadnjih sedežih pa je mogoče v prtljažnik stlačiti dobra dva kubična metra tovora, med katerim so lahko seveda tudi športni pripomočki, gospodinjski aparati ali pa zgolj lepo število potovalnih torb z bolj ali manj nujno počitniško kramo. Škoda, da zadnje sedežne vrste ni mogoče odstraniti, a kaže, da je tudi pri teh avtomobilih to že nekoliko iz mode.

Izdaten s prostorom

Ob izdatnih notranjih merah sem pričakoval kakšen dodatni centimeter vzdolžnega prostora na zadnjih sedežih, še bolj pa sem pogrešal nastavitev naklona naslonjala. Sedenje spredaj je solidno, a nič več kot to, kajti sedalna dela sprednjih sedežev sta (spet) nekoliko prekratka, kar se po daljši vožnji začuti v stegenskih mišicah.

Vožnja je kar občutno prijaznejša kot je bila v prejšnjem Berlingu, vzmetenje je zdaj mehkejše in se bolj prijazno odziva na cestne grbine, vendar v ovinkih kljub temu ni zaznavnega pretiranega nagibanja.

Torej, z vidika vodljivosti in upoštevaje karoserijo z višjim težiščem, avtomobil ni problematičen in tudi 1,5-litrski turbodizelski štirivaljnik je v najmočnejši izvedbi s 96 kilovati (130 KM) dovolj suveren za družinsko vožnjo. Pogonski stroj namreč že v nižjem območju vrtljajev premore zadostno zalogo navora.

Še za naslednjih trideset

Osemstopenjski samodejni menjalnik deluje zelo gladko, ne zamuja in ne prenaša navora na pogonski kolesi s tako silovitosjo, da bi jih vrtel v prazno. Kakovost plastike na armaturni plošči in oblogah vrat z dostavniškimi sledmi zapušča dobre občutke, volanski obroč, merilniki in osrednji komunikacijski zaslon pa so primerljivi s tistim, kar je v novejših Citroenovih avtomobilih.

Na kratko: korektno, a brez presežkov, ki jih ponujajo sodobni avtomobili. In to velja tudi za nabor asistenčnih sistemov za varnost in udobje, ki je zadosten, ne pa tudi popoln. Berlingo  se skozi tri desetletja ni le tehnološko razvil, ampak je postal tudi precej drag, kar je značilnost, ki jo deli z vsemi avtomobili in znamkami. Ta posebna izdaja v kovinsko modro-zeleni barvi je v čast 30-letnici in 4,2 milijona izdelanih primerkov, ki so jih izvozili v kar v 90 držav po vsem svetu.

Vsekakor bi bilo dobrodošlo, če bo Berlingo lahko nadaljeval svojo živahno in inovativno pot še tri desetletja, kajti naslednika še ni na vidiku. Če bo sploh obstajal.