Test: Kia PV5 Passenger - Najbolje porabljenih 45 tisočakov za prostorsko razvajene družine?

To so potem z nadpovprečnim zanimanjem podkrepili še prijatelji, ki so eden za drugim spraševali o tej zanimivi Kijini pojavi. Pa ne zaradi tega, ker jim ne bi bilo jasno, kaj vidijo. Prav vsi so vedeli za kaj gre. PV5 je zanimiv na na podoben način kot Volkswagnov ID.Buzz, s katerim sta tudi najbolj primerljiva. Sveža interpretacija potniškega kombija torej.

Kia je sicer drugačnega navideznega razpoloženja in nima retro elementa,  čeprav ni nič manj magnetična, če se mene vpraša. Pravzaprav je na nek način osvobojena imitiranja prednikov. Do neke mere je minimalistična in oblikovana kot gospodinjski aparat, ampak ima izrazit karakter!

Če ima njen najočitnejši konkurent v imenu besedo, ki v neposrednem prevodu pomeni brenčanje, pa PV5 spredaj dejansko izgleda kot velik čmrlj. Kot nekakšna prijazna nezemljanska pojava. Ja, narediti nekaj privlačnega na osnovi, ki je poenostavljeno velika škatla z električnim pogonom in ima funkcionalnost daleč na prvem mestu, ni enostavna naloga. Z bolj škatlasto obliko je tudi bližje pravemu kombiju kot ID.Buzz. Po dimenzijah sta si z njegovo krajšo različico zelo podobna (Kia v dolžino meri 4,712 metra, po občutku bi rekel več!), medtem ko je prtljažnik PV5 večji za 200 litrov.

Kia sicer PV5 prodaja tudi v gospodarski različici Cargo. Tale pa je tista, pri kateri se boste bržkone prej zahvalili za račun na podjetje, Passenger torej. Ampak v tem primeru ni posebej namenjena prevozu večjega števila potnikov. Sedežev je pet, kot v večini osebnih avtomobilov. Niti ne družinam s tremi malimi otroci, v drugi vrsti sta namreč le dve Isofix sidrišči. Ostaja torej še nekaj prostora za dodatno prilagodljivost in ponudbi se bosta še letos pridružili različici s šestimi (razporeditev 1-2-3) ter sedmimi sedeži (2-2-3).

Kaj potem v prostorskem smislu petsedežnemu PV5 sploh še ostane?

No ja, naravnost velikanski volumen zadaj s 1330 litri prostora. S podrtimi sedeži v drugi vrsti pa kar 3615 litrov. Druga vrsta sedežev je kombijevsko špartanska, ampak sedi se udobno. Deljiva le v razmerju tretjine proti dvema tretjinama in ni pomična. Površina s podrtimi sedeži potem tudi ni ravna - za tiste, ki bi želeli kdaj prespati zadaj. V dnu so potem še trije veliki predali ter nizek in lahek dostop v prtljažnik.

V tem kontekstu omenjajo tudi možnosti prilagoditve za prevoz oseb na invalidskem vozičku. Pa potem prostorsko razkošje tako v prvi kot v drugi vrsti ter ogromno velikih predalov za odlaganje. Če se torej z družino radi razlezete po avtomobilu ali pa kombinirate kombi z občasnim prevozom obrtniške robe, boste s PV5 zadovoljni.

Tudi druga sedežna vrsta - v tej opremi s parom električno pomičnih drsnih vrat - je nizka in zlahka dostopna. Na voznikov sedež pa se na drugi strani povzpneš precej visoko in tudi sediš naprej in visoko nad cesto. Udoben položaj sem sicer našel brez težav in za volanom mi je hitro postalo domače. Ta testna Kia je v notranjosti sicer nekoliko pusta. Ampak to sploh ni važno. Stransko okno je namreč ogromno, spusti se skoraj do višine mojih stegen in razglednica je zares velikanska. In ko smo že pri vidljivosti - le A stebriček je zajeten in zna zakriti kakšnega kolesarja na izhodu iz krožišča.

Spreten v mestu in udoben na cesti

Sicer pa brez pretiranega strahu glede manevriranja po mestu. Ima zelo kratek obračalni krog, kar je ena izmed ugodnosti električnega pogona. Sprednji del je tako okreten (enajst metrov obračalnega kroga), da se moram vedno opominjati, da imam za seboj še zajeten zadek, ki mora prav tako zaviti okrog ovire. Čeprav PV5 sploh ni tako dolg - 4,695 metra (medosna razdalja meri 2,995 metra. Ampak kratek obračalni krog sam po sebi seveda ni dovolj. Potem so tu še dober pogled nazaj, zajetna ogledala in kvaliteten sistem kamer, ki je v veliko pomoč. Skratka v urbanem okolju nisem imel pretiranega občutka, da sem z njim kot slon v trgovini s porcelanom.

Navsezadnje je udobna v mestu tudi vožnja. Podvozje lepo popušča ležečim oviram in zgledno blaži udarce prečnih grbin. Bolje kot marsikateri SUV. Največja pohvala za kombi v smislu voznih lastnosti, čeprav že nekoliko klišejska, je potem ravno ta, da se pelje kot osebni avto. In PV5 jo z veseljem podelim. Na odprti cesti je PV5 glede na karoserijsko zasnovo namreč lahkotno voziti. Lahko se sprostim in pretežno pozabim, da vozim kombi. Brez velikih kompromisov v smislu nagibanja karoserije ali kakšnih drugih presenečenj v vožnji. Če govorimo v okvirih pričakovanj. Pojemki so prav tako hitro intuitivni, občutek pri zaviranju soliden. Tudi če nimate izkušenj s tovrstnimi vozili, se boste PV5 hitro navadili. Z odzivnim pogonom si upam občasno prehiteti kakšnega zaspanega voznika. Podatek 10,7 sekund do stotice ima pri električnem pogonu pač drugačen kontekst.

Z ekonomičnostjo kljubuje mojim izkušnjam z električno gnanimi kombiji

Potem pa ekonomičnost. Moram reči, da sem bil tukaj skeptičen. Že zaradi velike karoserije, ki potiska zrak pred seboj. Pa zaradi dejstva, da ima večja baterija med dvema možnostima v tem PV5 še vedno razmeroma skromno uporabno zmogljivost baterije, 67 kWh. Ampak test sem zaključil pri povprečju 19,6 kWh na 100 (večinoma potovalnih) kilometrov.

To bi teoretično pomenilo 342 kilometrov dosega. Brez pretiranega varčevanja. Resda s približevanjem avtocestni omejitvi poraba narašča proti 25 kWh na 100 prevoženih kilometrov. Od polnilnice do polnilnice jih boste na avtocesti prevozili kakšnih 200, z nekaj varčevanja morda 250. Od desetih do 80 odstotkov kapacitete se PV5 sicer napolni v slabe pol ure (največ 200 kW). Ampak s polnim avtomobilom me je med dvodnevnim izletom po Vipavski dolini (iz Ljubljane) za preostali doseg skrbelo precej manj, kot sem pričakoval.

Z digitalizacijo za moj okus le kanček predaleč...

Še kar všeč mi je tudi digitalna uporabniška izkušnja, čeprav je imel testni PV5 težave s povezovanjem s telefonom. Drugih večjih frustracij ni bilo. V takšnem namenskem avtomobilu sicer vedno znova pomislim, da ne bi bilo slabo vrteti fizičnih stikal za nastavljanje temperature denimo. Ampak več kot solidno, všeč so mi tudi lepo razporejene tipke na volanu. Brez kakšnih nepotrebnih neumnosti, kot so stikala na dotik.

Navsezadnje PV5 kup pozitivnih argumentov podkrepi še s ceno. Z večjo baterijo in zmogljivejšim pogonom stane 45.499 evrov (s popustom na gotovino oz. brez financiranja). Za dodatnih 4.100 evrov potem dobim najboljši paket opreme, o katerem je smiselno razmisliti že zaradi električnega pomika velikih vrtljažnih vrat, 360-stopinjskega sistema kamer in toplotne črpalke, ki je serijska od srednjega paketa Air. Takšen PV5 je sicer kandidat za subvencijo v višini 4.500 evrov, vstopne različice tudi za tisto v višini 6.500. Občutno ceneje od najočitnejšega konkurenta torej.