Test: Mercedes-Benz CLA 220 - Tisti CLA, ki ne potiska, ampak vleče

Tretjo generacijo CLA v Stuttgartu predstavljajo kot izrazito tehnološko napreden avtomobil. Tako je v kontekstu nove modularne platforme MMA (Mercedes-Benz modular architecture) v ospredju učinkovit električni pogon z 800-voltno arhitekturo. MMA pa sprejme tudi blago hibridizirane bencinske motorje in s tem voznike, ki vam polni električni pogon kljub temu ne ustreza. No ja, tudi oznaka blagega hibrida pa na drugi strani podcenjuje stopnjo elektrifikacije v tem avtomobilu.

Ampak CLA je bil doslej cukrček, ki je marsikoga z obliko zapeljal prej kot s tehnologijo. In mislim, da bo to še vedno držalo. Na fotografijah me je sicer pustil malo hladnega. V živo pa ima oblika vendarle nekaj več napetosti in premore tisto intenzivno elegantnost, značilno za najlepše Mercedesove izdelke. In očitno je, da je dobil nekaj vzdušja večjih in dražjih modelov. Z novo platformo je CLA sedaj navsezadnje stopil korak vstran od ostalih kompaktnih modelov s sprednjim pogonom s črkami A in B v imenu, ki zaenkrat še ostajajo v prejšnji generaciji.

Pri zasnovi armaturne plošče še vedno mešani občutki...

Kaj pa mislim o notranjosti in armaturni plošči? Prvi vtis je bil… ja, dobesedno plastičen. Ta pokončno postavljen digitalni "skateboard" sem slabo sprejel. Zakaj je Mercedesovim oblikovalcem treba tako na silo iskati drugačne rešitve? Potem pa sem se le nekako nalezel vzdušja, ki je kljub temu še vedno mercedesovsko (oblazinjenje AMG Line vedno lepo pripomore k temu). In ugotovil, da je zaslon, če že mora biti v taki obliki, vendarle ergonomsko smiselno vmeščen. Manj sili v pogled od popularnih “nalepljenih” zaslonov, ki štrlijo iz armaturke pod kotom. Obenem je tudi bolj dostopen moji desni roki. Še vedno mi gredo haptična stikala na volanu bolj po živcih.

Sovoznikov zaslon oziroma tako imenovani MBUX Superscreen pa pride v paketu Premium za 4562 evrov. Ta sicer vključuje še kup druge opreme. Moji sovozniki se v času testa niso preveč zanj, ampak ni slabo, da je tam že zaradi tega, ker je na istem mestu sicer vertikalna površina precej plastičnega izgleda.

Mercedesov glasovni asistent sedaj s podporo ChatGPT in Google Gemini sicer omogoča naraven pogovor namesto togih ukazov. Vprašaš lahko odprto, denimo za restavracijo z dobrimi ocenami v bližini in tudi nadaljuješ z dodatnimi vprašanji.

Živahen motorček s konkretno električno pomočjo je obenem odločen in učinkovit

Pod pokrovom je torej novi 1,5-litrski štirivaljnik, razvit v sodelovanju z Geelyjem in izdelan na Kitajskem. Za Mercedesove puriste morda šokantno, tako po prostornini kot po poreklu, a motor je zanimiv in učinkovit. Uporablja Millerjev cikel, nekoliko nižji navor pri nizkih vrtljajih na račun ekonomičnosti pa kompenzira z dvostopenjskim turbopolnilnikom in zmogljivim blagim hibridnim sistemom. Ta vključuje kar 22-kilovatni (30 KM) elektromotor v osemstopenjskem dvosklopčnem menjalniku in baterijo zmogljivosti 1,3 kilovata. Moč se za razliko od CLA-ja z električnim pogonom prenaša na sprednji par koles, v tej najzmogljivejši različici pa sistem zmore skupno 153 kilovatov moči (208 KM) in 380 njutonmetrov navora.

Motor je kultiviran in živahen že po občutku, predvsem v srednjih vrtljajih, v višjih sicer postane nekoliko glasen, ampak je zvok še kar prijeten. Menjalnik se lahko pri nižjih hitrostih odzove nerodno. Pogon občasno že kar neugledno cukne ob izklopu bencinskga motorja pri nižjih hitrostih. Med tekočo vožnjo potem deluje udobno. Nikoli ne prestavlja posebej hitro (ročno lahko prestavljam le z ročico na desni), pri čemer v prvi fazi pospeševanja in med prestavljanjem električni pogon občutno pomaga še precej daleč navzgor po kazalcu hitrosti. Do stotice pospeši v 7,1 sekundah in pogon da pravzaprav kar precej od sebe.

Blago hibridni del pogona je v vožnji namreč aktiven in v tem smislu že precej bolj podoben klasičnemu hibridu. Pri manjših obremenitvah lahko za kratek čas vozi tudi na eletkriko in predvsem pogosto “jadra” z izklopljenim motorjem, kar je mogoče skoraj do hitrosti 100 kilometrov na uro. In rezultat? Preizkus sem zaključil pri kombinirani porabi 5,6 litra na 100 prevoženih kilometrov, kar je praktično enako uradnemu WLTP podatku. Ni slabo, kajne?

Udoben in agilen obenem, a najbolj zahtevni se boste hitro ob kaj spotaknili

Na lepem asfaltu je vožnja s CLA-jem več kot prijetna. Premore tisti bistven občutek razkošja večjih Mercedesovih limuzin. S tem mislim prefinjenost pri navpičnem gibanju oziroma požiranju večjih neravnin. Občutno že pri malih niansah v gibanju. To razkošje nekoliko izpuhti potem le v vožnji čez izrazitejše prečne grbine, ki jih vedno ne ublaži najbolje.

Med zavoji pa lahkotno, agilno in zanesljivo, krmiljenje je nekoliko sterilno in ni pretirano neposredno. Slednje v bistvu ravno prav, natančno lahko odpeljem sosledje zavojev in kompromis z udobjem se mi zdi na pravem mestu. Težko bi sicer rekel, da lahko iz njega iztisnem kaj zabave, ampak pogon da kar precej od sebe in zlahka se je peljati hitro. Športna nastavitev tudi ne izklopi funkcije jadranja, zato motor tudi med dinamično vožnjo hitro "izgubim".

Zanimivo je, da bencinski CLA v osnovi poganja sprednji par koles, električno gnani CLA pa zadnji par koles. To sicer ne pomeni nujno več športnosti pri električnem. V bencinskem je položaj za volanom nižji (zaradi baterije pri električnem) in malenkost intuitivnejši za dinamično vožnjo, obenem je tudi vsaj 300 kilogramov lažji od električno gnanega brata.