Test: Renault Clio E-Tech - Vse, kar premore novi Clio

Clio je desetletja veljal za varno izbiro. Urejen avto, ki emocije drži pretežno na minimumu. Avtomobilska krajina se je vmes dodobra spremenila, obenem pa je Clio sam zase postal dovolj prepoznavna in zaupanja vredna znamka, da so si lahko oblikovalci sedaj privoščili tudi nekaj več ambicioznosti in izraznosti. Rezultat je Clio samozavestnejše postave in ostrejših potez, za katerim se ljudje doslej največ obračajo. Z izjemo kakšnih Williamsov seveda, pa še tisti so pogosto ostali pod radarjem nepoznavalcev.

Osnove (in še precej več) je že dodobra obdelal Matjaž na primeru bencinskega Clia 1,2 TCe z ročnim menjalnikom. Tole pa je Clio iz zgornjega dela sedaj precej poenostavljene ponudbe (ena bencinska, ena LPG in ena hibridna možnost). Z najzmogljivejšim pogonom E-Tech - gre za samopolnilni hibrid, in najdražjim, športno navdahnjenim paketom opreme Esprit Alpine.

Učinkoviti dodatki s kakšno zanimivo potezo v notranjosti; zunaj le večja platišča

V novem Cliu ta paket prinaša nekaj učinkovitih dodatkov. Seveda se me da vedno podkupiti z nekaj alcantare na pravih mestih - armaturka, volan ter prijetna in udobna sedeža z dovolj bočne opore. Še dodatno pa so me sedaj podkupili s tem barvnim prelivom pri zračnikih, ki izgleda kot razgret titan (pred kratkim sem si kupil podobno narejeno stojalo za bidon na kolesu). Zanimiva poteza! Zunaj oprema z duhom Alpina z izjemo 18-palčnih litih platišč ne dodaja kakšnih posebnih pritiklin. Že vstopni Clio ima LED žaromete in omenjen agresiven izraz.

V prtljažniku zanimivo pri hibridu kljub večji bateriji ni več kompromisa kot pri predhodniku. Za vse različice je naveden podatek 391 litrov, kar bo gotovo še nekoliko olajšalo odločitev.

Obenem najzmogljivejši in najekonomičnejši

Gre za že dodobra vpeljan Renaultov kompleksen hibridni sistem torej - imel ga je že predhodnik, ki ga sedaj sestavlja 1,8-litrski štirivaljnik z 80 kW (109 KM) in 172 Nm ter dva elektromotorja - vlečni s 36 kW (50 KM) moči in 205 Nm navora ter zmogljiv 15-kilovatni zagonski generator. Skupaj torej 116 kW (160 KM), 15 konjskih moči več kot pri predhodniku. Pogon se prek kompaktnega samodejnega menjalnika brez sklopke (menjalniški gredi usklajuje elektrika) prenaša na sprednji par koles. Baterija ima neto 1,4 kWh kapacitete.

Ta pogon Cliu sede tako po zmogljivostih kot namenu, mu doda nekaj sofistikacije. Spelje vedno na elektriko in v mestu tako tudi prevozi kar presenetljivo veliko časa, pravzaprav lahko na elektriko vozi (ali bolje rečeno jadra) do hitrosti 105 km/h. Pri tem pogonu se sicer precej dogaja v smislu načina delovanja, motor lahko baterijo tudi polni, včasih le za nekaj sekund, kar se sliši. To me še danes včasih zmoti, čeprav se zdi, da so pri Renaultu z novimi iteracijami to izboljšali. Nedvomno pa so z 1,8-litrskim motorjem v primerjavi s predhodnim 1,6-litrskim občutno omilili hrupen učinek izletov bencinskega motorja v visoke vrtljaje. Presenetljivo dobro se odziva tudi pametni način, ki vozne programe prilagaja samodejno.

V mestu med štirimi in petimi litri (pozimi bo poraba na kratke razdalje nekaj višja) in toliko približno tudi na tipičnem potovanju, na avtocesti čez pet, tako da se je na koncu povprečna poraba ustalila pri 4,8 litra na 100 kilometrov. Seveda bo to odvisno od uporabniškega vzorca, ampak tako za povprečnega uporabnika bo to pomenilo pol litra do liter prihranka na 100 kilometrov v primerjavi z vstopnim bencinskim motorjem.

Več umetno ustvarjene živahnosti med zavoji, medtem ko velika platišča niso prijatelj udobja; ampak vse skupaj se na koncu dobro izide

Podvozje je smiselno naravnano na vsakdanje udobje. Zaradi neposrednega volanskega mehanizma imaš potem vseeno občutek živahnosti med zavoji. Predvsem ob več kot spodobnih pospeških, podprtih z navorom električnega motorja, ki jih je ta pogon sposoben - 8,3 do 100 km/h. Sicer pa se zdi, da je Clio izgubil nekaj odzivnosti podvozja pri spreminjanju smeri, ampak je vseeno uravnotežen in urejen tudi v tem smislu in tak pristop bo večina voznikov cenila.

Esprit Alpine ima sicer enako podvozje kot vstopna različica, tako so edini dejavnik serijska platišča, ki so torej 18-palčna. Z maso in nizkim profilom pnevmatik vseeno hitro zaposlijo podvozje na zdelanem mestnem asfaltu. Pa nič hujšega, če so vam vse ostale lastnosti tega paketa opreme všeč.

E-Tech je sicer mogoče dobiti za 24.690 evrov z opremo Evolution. Esprit Alpine pa za dobre ti tisočake ob že omenjenih dodatkih v notranjosti doda potem še varnostno opremo (pomoč pri ohranjanju voznega pasu, opozorilo o mrtvem kotu, pomoč pri parkiranju, varen izstop, zaviranje v sili pri vzvratni vožnji), temeljito nastavljive sedeže, brezžično polnjenje in 18-palčna platišča.