Corolla Cross teče drugi krog s prenovljeno podobo. Ki je v izvedbi GR Sport še bolj izrazita. Ampak vznemirljiv naziv je seveda le naziv opremskega paketa.
Toyota si je zadnja leta prav z uspešnim udejstvovanjem v številnih panogah avtomobilskega športa izjemno zloščila svoj imidž, tudi ali pa predvsem z uspešnim povezovanjem odmevnih športnih uspehov z lansiranjem novih in (končno)dovolj vznemirljivih serijskih modelov. No, Corolla Cross seveda ni na tej strani, ampak z opremskim paketom GR Sport so zdaj uspeli vdahniti vsaj pridih dodane dinamike – za tiste, ki si želijo športnosti, pa jim lastni racionale resne športnosti ne dovoljuje. Kombinacija torej, ki bi morala prodajati …
Z drobnimi popravki do opazne razlike
Hibridnost pogona, visoko postavljena SUV-jevska silhueta in posledična masa so seveda dejstva, ki so z ozkim razumevanjem visoke vozne dinamike skoraj skregani. Ampak sodobna tehnika in nekaj pripravljenosti na kompromise, znajo zgodbo malce obrniti. Ne dosti, ampak ravno toliko, da postane zanimivo, in da lahko tale Corolla izstopi iz sivega esuvejsvskega povprečja (čeravno gre bolj za koncept družinskega križanca).
Pri preobrazbi v dinamičnost svoje doda zdaj prenovljen prednji del modela z bolj elegantnimi ožjimi žarometi, kontrastna belo-črna kombinacija je dovolj elegantna, večja in samosvoja je maska z značko, tudi 19 palčna platišča so del GR zgodbe. Poleg nove osrednje konzole (in materialov) je za paket GR rezerviran še dvojec posebnih sedežev – ki so, če kar malo preskočim, zagotovo najbolj zaželjen in prijeten del paketa. Čvrsti, z dovolj opore, opaznim bočnim oprijemom, … Inženirji so si pri paketu dovolili iti celo malce dlje od zunanje 'šminke'.
GR Sport ponuja tudi centimeter nižje in posledično nekaj čvrstejše podvozje, kar ob 19 palčnih pnevmatikah 225/40 pomeni tudi nekaj več ostrine, občutka natančnosti na volanu, ki mu nekoliko pomaga tudi drugače kalibrirana pomoč eletričnega serva. Se pozna, je očitno? Pravzaprav bi odgovor moral glasiti: niti ne ali vsaj: komajda. Ravno to je namreč bistvo opremskega paketa – dati lastnikom mestnega križanca tisto nekaj, kar je več od povprečja, s čimer odstopa in je tako bolj poželjiv. Brez da bi žrtvovali udobje, prostornost, uporabnost in seveda stroškovni vidik celega avtomobila.
Več dinamike - ne pa bistveno manj udobja
Ja, seveda je uspelo – tale GR sport se pelje ravno toliko bolje, dinamičneje, če želite, da je to že opazno. Seveda je največja razlika v natančnosti in predvidljivosti usmerjanja v zavoj, saj je zaradi vsega omenjenega krmilni sistem bolj prepričljiv, natančen, dovolj linearen in predvsem s toliko povratnih informacij, da ni nem in odtujen (seveda vsega ne gre prišteti le paketu).
Karoserija je dobro nadzorovana in opaznega ali mora celo motečega nagibanja je več samo ob resnem pretiravanju. Dvomim, da ga boste pognali tako daleč … Sicer pa se itak želi bolj kot z vozniško ostrino priljubiti z dobro uravnoteženim in harmoničnim podvozjem, ki ponuja več voznih užitkov in predvsem enostavno in predvidljivo obnašanje tudi med dinamično vožnjo, hkrati pa za to ne oropa voznika vsakodnevnega udobja. No, resnici na ljubo je na kratkih mestnih grbinah ob počasni do zmerni hitrosti čutiti kak tresljaj več, kot sicer. Ampak to je skromna cena za vse našteto.
Nekaj dinamike tale hibrid zmore, športnosti ne pričakujte
Dvolitrski stroj s podporo e-motorja in z razdelilnikom navora obljublja resnih 197 'konjev', ampak hibridnost s planetarnim CVT menjalnikom oziroma razdelilnikom navora pač ima neke svoje omejitve in posebnosti. Ki jih niti zveneča (športna) oznaka (in močnejši, dvolitrski štirivaljnik) ne more povsem preskočiti. Čeravno kalibracija nadzorne enote dodaja nekaj boljšo odzivnost zavolj višjih vrtljajev (v voznem programu Sport).
Ob ostrem pospeševanju menjalnik še vedno dovoli visoke vrtljaje, ki jih počasi umirja. Je pa res, da je z malo občutka na desni nogi (in bolj polni bateriji) pospeševanje vseeno spodobno odločno s precej manj izrazitega nenehnega prilagajanja planetarnega menjalnika in vrtenja motorja. Seveda je to najbolj občutno in izrazito ob avtocestnih hitrostih, ko je treba včasih pospeševati tudi v hrib. Ampak takšno okolje niti ni prav domače za hibridni pogon. Ki seveda največ svojega okoljskega talenta pokaže v urbanih in priurbanih sredinah. In to ne nujno samo pri porabi.
Tudi motor in planetarni e-CVT ob takšni delni obremenitvi odlično sodelujeta in defenzivna vožnja je res povsem sproščujoča. Ob tem, da zna poraba z nekaj vaje pasti na dobre štiri litre, tudi brez resne pozornosti pa bo verjetno ostala v okolici petih litrov. No, avtocestna vožnja zna porabo dvigniti za kak liter. Toda Toyotini inženirji so se domislili še enega poceni trika za umirjanje preveč ambicioznih voznikov. Merilnik hitrosti namreč ’laže’ kot pes teče, bi rekli. Za sedem do osem kilometrov - kar je precej več, kot neko povprečje industrije (ob upoštevanju GPS podatkov). Ampak učinkovito, ko je treba znižati povprečno hitrost - in seveda znižati porabo!
Kljub vsemu (ali pa ravno zato) so vrednosti porabe za dobro opremljenega družinskega križanca z dobro tono in pol mase še vedno zelo ohrabrujoče. Čeravno bodo tisti, ki želijo predvsem ekonomije, verjetno raje segli po šibkejši verziji. Ampak tistih se šarm oznake GR itak ne bo dotaknil niti na daleč …
| Cena osnovnega modela: | 40.500 € |
|---|---|
| Cena testnega modela s popusti: | 37.200 € |
| Motor: | tirivaljni vrstni – prostornina 1.987 cm3 – moč 98 kW (133 KM) pri 6.000 vrt./min – največji navor 190 Nm pri 4.400 vrt./min. – moč elektromotorja 83 kW (113 KM) – največji navor – 206 sistemska moč 132 kW (180 KM) pri n.p. vrt./min – sistemski navor n.p. |
|---|---|
| Zmogljivost: | največja hitrost 180 km/h – pospešek 0–100 km/h 7,7 s – poraba goriva (WLTP) 5 l/100 km, izpust CO2 114 g/km. |
| Mase: | prazno vozilo od 1.440 kg – dovoljena skupna masa 1.970 kg. |
| Zunanje mere: | dolžina 4.460 mm – širina 1.825 mm – višina 1.620 mm. |
| Prtljažnik: | 425 - 1337 l. |
| poraba na testu: | 5,2 l/100km |
|---|
-
Eden tistih kompaktnih (no, ravno še) križancev, kjer so snovalci združili varčnost hibridizacije s športnim šarmom. Navidezna kvadratura kroga pri tej Toyoti celo deluje. Nikoli prisiljeno, nikoli agresivno, ampak vselej dovolj uravnoteženo. Z jasno željo, ustreči predvsem tistim, ki želijo malce več – nikakor pa ne športnosti (v pravem pomenu besede), ki se v takšno karoserijski zasnovi nikoli ne obese popolnoma. Uravnoteženost pogona, podvozja ter krmiljenja je izrazita – vselej z blago tendenco po udobju in ekonomičnosti. Sicer pa vsestransko uporaben družinski križanec z resnično dodelano ergonomijo, sprva blago konfuznim digitalnim prikazom merilnikov (sprva), kjer prostora ne zmanjka niti na zadnji klopi. Le prtljažnik je zato le nekoliko bolj povprečen, pa pričakovano praktičen in dostopen.
