Volvo V40 1.9 TD

Tak občutek sem imel vedno znova, ko sem sedel v V40. Res je, da sem bil takrat gospod, ki se je usedel v Volva (sanje milijona Slovencev), vendar ostane tisti slab priokus, da to le ni to. Da tudi sama značka Volvo ni tisto, kar si tistih milijon Slovencev želi.

V40 oziroma S40, kot poimenujejo limuzino, je le ekonomski razred, nekakšna nuja, če za več pač nimaš. Pravi avtomobili znamke Volvo, za katerimi se vsi slinimo, se namreč začnejo šele z oznako 60, nadaljujejo s 70 in 80 ter končajo z 90. To je to!

Kaj je tisto, kar najbolj moti? Avtomobil je videti star, kar niti ni čudno, saj sta ga Volvo in Mitsubishi skupaj predstavila že davnega leta 1995. Zato tudi kombinacija japonske in švedske tehnike ter oblikovanja ne more več privabiti morebitnih kupcev, razen če v avtomobilu ne predstavijo novega motorja. In v testnem avtomobilu se je bohotil 1, 9-litrski turbodizelski motor z najnovejšo tehnologijo skupnega voda, ki iz 1870 kubičnih centimetrov izvleče 115 KM.

Seveda sta pri vožnji razveseljiva dva podatka: največji navor 265 Nm je pri nizkih 1750 vrtljajih, kar pomeni, da motor vleče, in sicer ne glede na trenutno prestavo, in poraba goriva, ki je na testu pristala pri številki dobrih šest litrov plinskega olja na 100 prevoženih kilometrov. Udobje je na zavidljivi ravni, le motor je ob mrzlih jutrih presneto glasen.

Seveda pa zelo pomaga, če je avtomobil bogato založen z dodatno opremo. Zato velja poudariti »frajersko« osrednjo ključavnico na kontaktnem ključu, »varne« varnostne blazine, »slišni« radio, »prijetno« usnje in les na volanskem obroču ter »udobne« električne pomične šipe.

Moti le varnostni pas, ki ni po višini nastavljiv, ampak ima v B-stebričku le zarezo, ki omogoča nekaj prilagodljivosti vaši višini. Od pionirja sodobnih varnostnih pasov bi vseeno pričakovali nekaj več …

Aljoša Mrak

Foto: Jernej Prelac