Kaotični promet v Kranju ali ko smo že mislili, da hujše ne more biti ...

9. 10. 2018 | Jure Šujica
Deli

Zapora mostu čez Savski otok je marsikaterega prebivalca Kranja spravila v slabo voljo. A tega, kar je sledilo, si verjetno ni predstavljal nihče.

Slovenske ceste so ena izmed priljubljenih 'gostilniških tem' vseh Slovencev. Najprej zaradi njihovega stanja, ko pa se končno – in pogosto tudi pod pritiski javnosti ter medijev – začnejo obnavljati, se hitro najdejo posamezniki ali skupine, ki jim tudi to ni pogodu. A ko se enkrat proti postopku obnove ceste, ali bolje rečeno, proti načinu izvedbe (zapore) obrne večji del mestne občine, vključno z njenim vodstvom, je jasno, da stvari nikakor niso v najlepšem redu.

Iz uvoda je morda jasno, da govorim o mostu čez Savski otok v Kranju. Ta je bil pred dnevi deležen popolne zapore, seveda zaradi celotne in zelo potrebne temeljite obnove. Pritiski občine in javnosti niso zalegli, zapora je ostala, vozniki pa smo se morali sprijazniti s prometnim kolapsom, ki je sledil.

Kot prebivalec severnovzhodnega dela mesta Kranj bom ob tem izrazil zadovoljstvo nad tem, da živim v tem delu mesta in se v bližino Savskega otoka oziroma južnega dela Kranja, središča mesta ter železniške postaje z avtomobilom odpravim le redko ter mi je bilo tako od zapore do danes prikrajšano doživeti stanje na cestah v omenjenih predelih.

Stanje v Kranju je danes po 14. uri spominjalo na nedavne dogodke, ko je neimenovani posameznik, bojda stari znanec policije, v enem izmed uradov grozil, da se bo razstrelil z bombo. Od križišča na Zlatem Polju pa vse do vključno s krožiščem pod Jelenovim klancem so policijske kontrole in mestni redarji, ki urejajo promet. Bolje rečeno, poskušajo urejati. Predvsem namreč bode v oči situacija na križišču pod Jelenovim klancem. Voznikom, ki se po njem spustijo iz centra mesta, je namreč onemogočena pot do drugega izvoza proti naselju Planina. Voznike, ki se pripeljejo iz Škofje Loke in železniške postaje (pot od Labor do omenjenega križišča, ki meri le slab kilometer, je trajala dobrih deset minut), na drugi strani ob zastoju na Jelenovem klancu policist preusmerja proti Planini.

A vozniki že sami poskrbijo za red in enakomerno porazdelitev prometa. Tisti, ki se vdajo v usodo, tako delajo več kilometrov dolge obvoze, spet drugi pa obračajo kar sredi ceste. Polno zaposleni policisti (na spornem križišču za urejanje prometa skrbi en sam v modro uniformo in svetleč brezrokavnik odet predstavnik organov pregona, ki mora za vzpostavitev zahtevane zapore na sredo ceste postaviti službeno vozilo) proti njim razumljivo ne morejo ukrepati, saj imajo že tako preveč dela z urejanjem prometa in neposlušnih voznikov v krožišču.

Prometno situacijo bi na drugi strani enostavno rešili že z nekaj dodatnimi opozorilnimi tablami na Laborah, ki bi voznike iz Škofje Loke usmerile bodisi skozi center mesta ali pa mimo naselja Planina. Pri tem bi veliko naredil še kakšen dodaten par policistov, ki bi ob prometnih konicah promet usmerjal na eno ali drugo traso in tako razbremenil preobremenjeno cesto skozi mesto.

Varnost v prometu je brez dvoma pomembna stvar, za katero se moramo boriti vsi skupaj in vsak posebej. A včasih se zdi, da organi, ki bi morali z različnimi ukrepi skrbeti za varnost in nemoten promet, radi odpovedo. Vprašanje, zakaj prihaja do pomanjkanja novega policijskega kadra, ki mora na terenu uveljavljati odločitve vodstva, o katerem je pred kratkim govoril g. Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije pri Generalni policijski upravi, pa pustimo za kdaj drugič.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja