Ne, z "našim" Peugeotom 308 ni nič narobe. Le zanimiva misel se mi je utrnila, ko sem nazadnje sedel vanj.
Tile avtomobili, ki so v redakciji dalj časa, imajo namreč pravzaprav kar nehvaležno vlogo. Ponavadi sedemo vanje iz boljših avtomobilov, sam sem se vanj recimo v zadnjem mesecu, mesecu in pol, presedel iz kabrioletov (Mazda MX-5, Lexus IS 250C, Megane CC) in seveda je bilo sesti v takšen avto, kot je 308, nekoliko nenavadno. Namesto zložljive strehe "le" stekleno strešno okno - sicer veliko, a nepremično. Namesto avtomatike le petstopenjski ročni menjalnik. Namesto navigacije avtoradio (in to brez bluetootha) . . Skratka, avto deluje poceni. A potem je v avto vedno sedel kdo, ki ima doma (recimo) pet let star avto tega ali nižjega razreda. In vsi so bili polni hvale. Kako je tih (res je), koliko prostora je znotraj (ni slabo), dobro vzmetenje (ena boljših strani 308), videz (vsake oči imajo svojega malarja, pravijo) . . In potem se človek zave: nove avtomobile večinoma kupujejo ljudje, ki so imeli pred tem generacijo starejši, dostikrat tudi manjši avto. In zanje je tak avto, čisto realno, velik korak naprej.