Zadnjih nekaj dni je precej medijske pozornosti usmerjene na sojenje v Novem mestu. Na zatožni klopi sedi domnevni povzročitelj nesreče pri Trebnjem, v kateri je zgorelo osem ljudi.
Pustimo ob strani vprašanje, ali je voznik kombija res povzročil nesrečo. O tem bo odločalo sodstvo, obramba pa bo imela možnost dokazati, da ni kriv. Bolj zanimivo je, da se vsi (ali pa skoraj vsi) sprašujejo le, ali je voznik kombija povzročil nesrečo ali ne, nihče pa se ne ukvarja z vprašanjem, zakaj so bile posledice tako hude.
V nasprotju s tistim, kar je zelo priljubljeno v ameriških akcijskih filmih, avtomobili ne zagorijo ali eksplodirajo kar tako. Požar po trčenju je velika redkost. In za prevoz avtomobilov veljajo posebna pravila, ki zagotavljajo tudi varnost pred požarom. Pri Trebnjem pa je zagorelo skoraj v hipu – in s tem bi se morali državni organi prav tako ukvarjati, pa se ne.
Nič ni slišati o tem, da bi ugotovili, kje je zagorelo, kateri avtomobil je povzročil požar, zakaj se je tako hitro širil. So
bila vsa udeležena vozila izdelana v skladu s predpisi (ta zagotavljajo tudi varstvo pred takšnimi požari)? Posoda za gorivo v avtomobilu je izredno trdoživa in mora biti nameščena tako, da je možnost njene poškodbe čim manjša. In takšnih ukrepov je še veliko.
Torej: menite, da si bo slovenska policija (ali tožilstvo) upala kdaj povedati, kaj je povzročilo požar? Ali pa so svoje delo (kot velikokrat) opravili le napol in se s tem sploh niso ubadali? Bodo svojci žrtev kdaj izvedeli, zakaj je požar nesrečo, ki bi jo večina (če ne vsi) udeleženih lahko preživela, spremenil v peklensko past, iz katere ni bilo rešitve?
Dušan Lukič, odgovorni urednik