Nesreče

22. 2. 2016
Deli
Nesreče

Po vseh strokovnih analizah tragične nesreče (verižnega trčenja) na primorski avto cesti, po vsej medijski brozgi in vsesplošnem pametovanju, ki mi je 'vleklo živec' vsaj dva tedna, moram preprosto tudi sam spregovoriti na to temo. Kljub prvotni odločitvi, da ne bom.

Uvodoma želim izraziti svoje sočustvovanje z vsemi udeleženci v nesreči ter sožalje svojcem umrlih. Nekaj preostrih besed, ki se mi znajo zapisati v nadaljevanju besedila, bodo na račun stroke. Tiste, ki je po globoki in temeljiti analizi soglasno razglasila neprilagojeno hitrost in premajhno varnostno razdaljo za glavna razloga nesreče! Okej, nekoliko so pripomogle vremenske razmere, pa seveda Dars, ki bi moral imeti opozorilne table na vsakih 50 metrov avtoceste, potem pa policisti, ki bi se morali v kolonah voziti po avto cestah gor in s svojo prisotnostjo naganjati strah v kosti objestnih voznikov. Sem še koga pozabil? Hm, morda bi gasilci lahko razpihovali meglo?

Zdaj pa smrtno resno! Verižne nesreče na avtocesti so posebna oblika nesreč, ki se jim v določenih okoliščinah udeleženci preprosto ne morejo izogniti. Nobena prometna infrastruktura, omejitve hitrosti, signalizacija, celo nobeno vozniško znanje in veščina ne pomaga, ko 50 metrov pred seboj zagledate grmado zverižene pločevine!

Potemtakem nam ostaneta le dve pomembni stvari, o katerih se je produktivno pogovarjati:

1. preventivno vozniško znanje, ki bo zmanjšalo število tovrstnih nesreč in

2. kurativno vozniško znanje, ki bo zmanjšalo posledice nesreče.

O kurativi so celo naši strokovnjaki spregovorili (zapustiti avto, zbežati stran s ceste, obvestiti prihajajoča vozila ...), izvrstno so odreagirali tudi nekateri udeleženci nesreče. Zato o tem ne bom.

O prvi točki, torej preventivi, pa nisem slišal niti besede, in kar je še huje, so nas strokovnjaki zasipali celo z napačnimi vozniškimi nasveti!

Prav nihče ni analiziral napake prvega voznika, tistega, ki je povzročil nesrečo – nihče ni prišel v epicenter dogodka!

Poskušal vam bom povedati v nekaj stavkih: med Ljubljano in Koprom (in obratno) je mogoče varno voziti 130 kilometrov na uro v vseh vremenskih razmerah razen v primeru poledice! Celo nikjer v Evropi ni avtocestnega ovinka, ki ga ne bi bilo mogoče odpeljati s to hitrostjo. Če to vsi vemo, nam zdrav razum narekuje, da v primeru megle v pasovih, ni treba sunkovito zavirati in čim prej zmanjšati hitrosti (ker ni naravne ovire/ovinka, zaradi katere bi to morali narediti). Hitrost zmanjšajte postopoma, na takšen način, da to omogočite tudi tistim, ki prihajajo za vami, ne da bi vi postali njihova ovira. In nikar ne spreminjajte voznega pasu!

Verjeten razlog začetka omenjene verižne nesreče je bilo ravno neprilagojeno zmanjševanje hitrosti! Kar je temu sledilo, je bilo žal neizogibno.

P.S. AŠ 2015 je 11. februarja objavil koledar dirk 2016! Novi antirekord?

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja