Kriza?

17. 1. 2010
Deli
Kriza?

Ko se je proti koncu leta 2008 uspešna zgodba vsesplošne gospodarske rasti začela sesuvati kot hišica iz kart in je vihar iz finančnega sektorja prešel v realnega, kjer je med drugim dejavno pustošil v avtomobilski panogi, so svoje napovedi in pričakovanja prilagodila tudi tuning podjetja.

Po dobrem letu težav in recesijskega duha se je pokazalo, da so jo tunerji, čeprav dostikrat pojmovani kot marginalna skupina v avtomobilskem poslu, ki prodaja luksuzne (beri: v kriznem času nepotrebne) dobrine, v primerjavi z avtomobilskimi proizvajalci (za zdaj) odnesli precej bolje.

Resda so tudi sami prisiljeni odrezati nekoliko manjši kos pogače, saj denar ne kroži, kot bi moral, in tako ustvarja manj prilivov in potrošnje (posledica upadlega povpraševanja se kaže tudi v lani skromnejših essenskem sejmu in lasvegaški SEMI), vendar so se predelovalci zaradi svoje 'majhnosti' (v primerjavi z avtomobilskimi giganti) in navzlic temu visoki tržni kapitalizaciji sposobni prožneje odzivati na trenutne gospodarske razmere.

Okej, kriza je čez rob pahnila tudi kakšno tuning podjetje, denimo kultnega kataloškega prodajalca D&W, a slednjega lahko štejemo med 'žive mrtvece' (s strukturnimi grehi iz preteklosti), ki jih ogroža že manjši padec gospodarske aktivnosti in povpraševanja.

Za oceno splošnega stanja lahko poenostavljeno (a še vedno dovolj reprezentativno) uporabimo statistiko nemškega trga predelav, saj narekuje svetovne trende in v skupno tuning bilanco letno prispeva okoli 4, 5 milijarde evrov.

Predsednik združenja nemških tunerjev VDAT Bodo Buschmann (sicer šef Brabusa, enega izmed pionirjev predelav) stabilnost trga tolmači z brezpogojno (ne glede na razmere) strastjo kupcev do kakovostne avtomobilistične individualizacije (ki jo ponujajo tunerji).

Lani so se nihanja (padec) v 80.000 sodelavcev velikem nemškem tuning kolesju gibala okoli treh odstotkov, pri čemer so z dodatnim zaposlovanjem pozitivno izstopala nekatera manjša in srednja podjetja.

Upad prihodkov naj bi v primerjavi z letom prej znašal približno šest odstotkov, že letos pa pričakujejo izboljšanje letine na raven iz leta 2008, saj imajo Nemci tveganja po trgih dobro razpršena: približno 50 odstotkov proizvodnje ostane doma, druga polovica pa je namenjena ZDA (ki naj bi počasi že okrevale), arabskemu svetu in Rusiji (krepi se Azija).

Dobri rezultati delno sovpadajo tudi z razmišljanjem, da se v času, ko je povpraševanja po novih avtomobilih manj, ljudje v večji meri odločajo za dodelave in izboljšave 'starih'. VDAT dodatno priložnost (in korist za obe strani) vidi v sodelovanju avtohiš in kakovostnih tunerjev, saj so raziskave pokazale, da je donosnost takšnih poslov blizu 15-odstotna.

Da predelovalcem ne gre preveč za nohte, so pokazali tudi visokotehnološki izdelki, ki so nam jih servirali v preteklem letu (in gradijo ugled teh podjetij) – v ponudbi ne manjka 'civilk' z 800 in več 'konji', 1.000 in več njutonmetri navora, 400 in več km/h največje hitrosti (recimo lovec na rekorde 9ff) ter milijoninvečevrske valute. Še pred dobrim desetletjem sta bili 500 'konjev' in 300 km/h sanjski številki . .

Če k vsemu temu prištejemo nešteto platišč, podvozij, dodatkov zunanjosti in notranjosti ter običajnega čiptuninga skoraj 'na klik' (danes ni več vprašanje, kdo, temveč, kako hitro in za koliko), nam enačba prinese povečano konkurenco. Ta je seveda dobrodošla, saj niža cene za kupce in na daljši rok učinkovito loči seme od plevela – v našem primeru odmeri rok trajanja tunerjem 'bleferjem'.

V letošnjem letu vam želim dobro izbiro v globalizirani tuning ponudbi. Glejte predvsem na kakovost in strokovnost nakupa. Pa srečno vožnjo!

Matej Grošelj

matej.groselj@adriamedia.si

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"