Na žalost ni tako. Pa naj bo to v športu, kjer lahko kanček sreče vse postavi na glavo, ali v kakšni premišljeni situaciji, kjer zmaga razum.
Podobno velja za različne izbore, na katerih se izbirajo najboljši. Težava nastane namreč že takoj na začetku, saj si besedo najboljši ljudje razlagamo različno. Lahko bi rekli vsak na svoj način ... ali na vsaj tistega, ki nam je bolj pri srcu.
Pri tem sploh ni pomembno, kaj se izbira – športnik, znanstvenik, pametni telefon ali seveda avto. Vsak ima na naštete svoje poglede. Seveda se upoštevajo določeni kriteriji, a vedno je dovolj prostora za različno razmišljanje.
Tudi pri avtomobilih. Izbrati najboljšega je zahtevna naloga. Pravzaprav je zaradi različnih pogledov na svet oziroma avtomobile skoraj nemogoča.
Zakaj? Že neštetokrat je slišana trditev, ta avto je pa tako ali tako predober, da bi zmagal. Ja, vsakemu, ki izreče tak stavek, lahko le pritrdim. A ne zato, ker je avto predober. Zato, ker se vsaj v žiriji za evropski avto leta trudimo, da je pogled na zmagovalca širši.
Letos je kandidatov za zmagovalca spet veliko. O tem smo se lahko prepričali tudi pred kratkim na severu Danske, kjer smo večino kandidatov tudi preizkušali. Dan za dnem, več kot deset ur na dan. Skoraj en teden. Namen tega srečanja je v prvi vrsti spoznati avtomobile, a si hkrati ustvarjati mnenje o njih. Ločeno ali združeno z drugimi žiranti (in seveda tudi drugimi prisotnimi). Rdeča nit letošnjega izbora je oblika. Krepko več kot polovica kandidatov je križancev, kar pomeni, da je klasičnih avtomobilov vedno manj. Bi zaradi tega moral biti izbor drugačen? Za koga verjetno zagotovo, a dejstvo je, da obliko avtomobilov krojimo kupci. Avtomobilske tovarne le sledijo našim željam, včasih modnim muham. In v zadnjem času so zanimivi križanci, takšni in drugačni. Tako zelo, da se selijo tudi k znamkam, ki so znane le po klasičnih športnih avtomobilih. Kaj avtomobilih, civilnih dirkalnikih.
Eden takih je seveda Lamborghini. Novinec se imenuje Urus, ob pomoči Audija pa prinaša nove tehnologije, asistenčne sisteme in brutalno moč. 650 'konjev'. Največ med vsemi avtomobili, s katerimi smo se vozili na Danskem, pa je zato zmagovalec? Za koga verjetno da. Ampak ima zgolj največ 'konj'. In je peklensko drag. Torej si ga bo lahko privoščila samo peščica. Od teh nekaj srečnežev jih bomo na prste na roki lahko prešteli, koliko jih bo upoštevalo nasvet. Od kogarkoli. Večina jih je prepričana, ali da je ta avto najboljši ali da ga preprosto morajo imeti.
Zato smisla v takšnem zmagovalcu pač ni. Tudi zato se med številnimi nadpovprečno dobrimi avtomobili vedno najde presenetljivi zmagovalec. A ta zadovoljuje bistveno širši krog kupcev. Hkrati jim pomaga pri odločitvi. Izbrati superšportnika ali 'ljudski' avto, je seveda vprašanje, a slednji pomaga bolj kot vsi superšportniki sveta. Resnica ne zmaga vedno, še manj pravica.
Med letošnjimi kandidati je namreč tudi Aston Martin Vantage. Superšportnik, ki mu sam sicer očitam nekaj malenkosti, a je prepričljiv. Če bi se pisal Bond in bi bil igralec, bi ga izbral takoj. Tako pa se pišem Plevnjak in sem žirant v žiriji za evropski avto leta. In zato tudi vem, da ne bo zmagal. In prav je tako, ker ne bi bilo prav. Mi je pa žal.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja