Leto 2010 se hitro približuje in tole, kar berete, je uvodnik predzadnje letošnje številke. Čas je torej za nekakšne poglede čez ramo, oceno letošnjega dogajanja in tudi tale uvodnik ne bo izjema. Resnici na ljubo: tudi prejšnji ni bil, a medtem ko sem se prejšnjič 'pozabaval' z dirkaškim letom, se bom v tem s prometnovarnostnim.
Če bi sodili po odzivih v medijih, bi se lahko celo zmotili in zapisali, da je bilo letos za prometno varnost narejeno veliko – pa ni bilo. Niti približno. Solze so sicer stvar, ki pritegne medije, a kaj več od njih ne gre pričakovati. Če bi oba ministra, ki se s prometno varnostjo javno največ ukvarjata, resno pritisnila na podrejene, naj nehajo lenariti in poskrbijo za ideje in zakonske spremembe, bi lahko že komentirali novosti – pa lahko komentiramo le to, da jih ni.
Še več – že napovedi niso tisto, kar bi morale biti. Namesto ostrejšega (mnogo ostrejšega, z obveznimi zapornimi kaznimi vred) kaznovanja povratnikov pri najnevarnejših prekrških, na čelu z alkoholom, poslušamo le nedoločene napovedi o ostrejšem kaznovanju.
Namesto da bi ministrica Kresalova poskrbela, da policisti opazijo (namesto da jih namenoma prezrejo) vse prometne prekrške in kršitelje tudi obravnavajo (pa čeprav se vse skupaj konča le z opozorilom), bi se tudi ugled policije oziroma spoštovanje zakonov hitro in močno popravilo.
Dokler pa lahko vozniki vozijo skozi rdečo luč tik ob policijski postaji in jih policisti, ki jih opazijo, ne kaznujejo, na boljšo prometno varnost seveda ne moremo računati.
Upam seveda, da se bodo stvari vsaj prihodnje leto spremenile na bolje, a po dolgoletnih izkušnjah o tem dvomim. Mislim, da bomo deležni le še večje obilice praznobesednega govoričenja o prometni varnosti (predvsem iz ust tistih, ki že leta in leta dokazujejo, da enostavno nimajo pojma, kako kaj narediti v praksi), morda višjih kazni vsepovprek, resničnega napredka pa (spet) ne bo.
Dušan Lukič, odgovorni urednik
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja