Zdi se zanimivo, s kakšnim načinom Toyotini vodilni vedno znova odgovarjajo na novinarska vprašanja, če in kako se bodo odzvali na napovedi dveh zasledovalcev v bitki za svetovni avtomobilski vrh. Akio Toyoda in vsi drugi, tudi Karl Schlicht, šef prodaje pri evropski veji Toyote, se ne pustijo zmesti in umirjeno razlagajo, kako pač oni delujejo.
Toyotina prodaja seveda temelji na množičnosti, a tisto, kar je ob tem najpomembnejše, je dobičkonosnost. Tak način poslovanja se je dobro uveljavil prav v Evropi, njegov avtor pa je Didier Leroy. S svojim prepričljivim načinom se je zdaj celo povzpel na mesto enega neposrednih pomočnikov Akia Toyode.
Toda poslušajmo Karla Schlichta: »V Evropi ni nikakršnih možnosti, da bi lahko povišali cene svojih avtomobilov. Zato smo svoj model pač postavili malo drugače kot tekmeci – pomembno je, da lahko kupce prepričamo, da so naše cene upravičene zaradi tehnologije, ki jim jo ponujamo. Malo bolj premijski smo lahko le zaradi hibridnih avtomobilov!«
Toyotino evropsko vodstvo je imelo veliko težav ob hkratnem nastopu krize po letu 2008 in dejstvu, da so morali številne avtomobile vpoklicati v servisne delavnice zaradi vprašljive kakovosti nekaterih sestavnih delov. Toda izkušnje, ki so jih tedaj pridobili, jim pomagajo pri nadaljnjem delovanju. Njihova prva prednostna naloga (v Evropi) zdaj ni več povečevanje števila prodanih avtomobilov zaradi same številke.
Toyota je v Evropi le na 12. mestu po prodaji. Tudi za letos ne napovedujejo kaj več. Res pa je, da so Evropo razdelili na dva dela: v stabilnem delu, Evropski uniji in nekaj drugih državah (Norveška, Švica), načrtujejo rast tržnega deleža s 4,8 na 4,9 odstotka (ne pa absolutnega števila prodaje). Največ si obetajo od izboljšanih razmer v južni Evropi (kamor štejejo Francijo, Italijo in Španijo). Bolj previdni so pri tem, kar se dogaja v Rusiji in drugih vzhodnoevropskih državah.
Schlicht glede pristopa v Rusiji odgovarja: »Moramo počakati, kako se bodo razmere razvijale, a pod ceno ne prodajamo.«
Šefi evropske Toyote vedno povedo, da je večina vseh njihovih prodanih avtomobilov tudi izdelana v Evropi (in Turčiji). Na svojem nastopu na ženevskem salonu je tako Leroy poudaril, da načrtujejo, da bo kar tri četrtine vseh avtomobilov znamke Toyota v Evropi še letos iz evropske izdelave.
Toyoti torej v Evropi uspeva zložno napredovanje. Če upoštevamo, da si letos obetajo nekaj več kot lani, pa bodo predstavili zgolj dvoje prenovljenih modelov, a nič novih, je to še toliko bolj zanimivo. Čas, ko so si tudi za Evropo zadali cilj, da se bodo povzpeli med vodilne, je mimo. Razlog za to je enostaven, saj je evropski avtomobilski trg z globalnega gledišča (pri ohranjanju vodilne vloge) vse manj pomemben (še posebno za Toyoto)