V zadnjem desetletju se je v svetu zgodila pomembna sprememba, ki temeljito vpliva tudi na avtomobilizem. Nastala so številna velemesta, s čimer se je spremenila struktura poseljenosti prebivalstva – zdaj več ljudi živi v mestih kot na podeželju.
To pa močno vpliva tudi na uporabo avtomobilov. Osebni avtomobili so pravzaprav za velika mesta povsem neprimerno prevozno sredstvo. Če pogledamo Slovenijo (in odmislimo sedanjo gospodarsko-politično 'luknjo'), smo ena redkih držav, kjer ostaja poselitev še vedno podobna kot pred 20 ali več leti. Naša mesta so majhna, zato je zanje tudi javni promet predvsem strošek, manj pa razvojna nuja. Sanjačev, ki so hoteli v Ljubljano vpeljati podzemno železnico, ni več na površju. Še tiste, ki bi radi vpeljali tramvaj, zdaj pesti osnovna težava – predvideni veliki strukturni izdatki za takšno spremembo poslovnega modela prevoza Slovencev na delo.
Slovenija je tako eden redkih trgov, kjer bi morali distributerji in trgovci krepiti sedanji način delovanja, a so se večinoma raje skrili v sedanje stanje lebdenja.
Ali je za takšno butično deželo, kot je Slovenija, sploh mogoče, da bi delovali novi in drugačni načini prevoza, kakršnega srečujemo v razvitih državah sveta? Če pogledamo, kaj se dogaja na področju alternativnih avtomobilov, je stvar povsem jasna. Električni avtomobili so velika eksotika, hibridni avtomobili precej redki. Le nekoliko bolj se razvija uporaba alternativnih goriv, na primer plin, pa še to predvsem na račun nekaj podjetij, ki so bolj zazrta v prihodnost, kot je Petrol.
Ste že slišali za ponudnike alternativnega lastništva osebnega avtomobila (delitve oziroma skupinskega lastništva)? Nekaj zanesenjakov si sicer prizadeva, a s podjetniškega vidika je tudi ta pojav s trgov z bolj množičnim povpraševanjem po alternativah za Slovenijo vprašljiv in nezanimiv.
V zadnjem času je vse več znakov, da se bo vožnja v prihodnjem desetletju v državah z notoričnimi prometnimi zastoji na cestah povsem spremenila. Beremo lahko, kaj si obeta Google od avtomobilov brez voznika in koliko so v razvoj takšnih prometnih sredstev že vložili ter kako daleč so tehnološko običajni osebni avtomobili že pripravljeni za samostojno vožnjo.
Pri nas pa je že prava senzacija, če si kdo zaželi (in nato tudi plača) vse elektronske pomočnike za vožnjo avtomobila (samodejno parkiranje, samodejna vožnja v prometu v koloni).
Pravzaprav je odgovor, zakaj tega ni, zelo preprost: če ni priložnosti za uporabo, se ne splačajo. Zato kupci novih avtomobilov raje poiščejo popust ali vključenost v ceno za biserno barvo ali široka in velika kolesa ...