Poletje je čas kislih kumaric, pravimo novinarji, in vedno se poleti zgodi kaj takega, kar spada točno v ta preda! Junijska vest, da naj bi bil Volkswagen pripravljen od GM kupiti Opel, je že bila takšna.
Da bi bil Volkswagen pripravljen namesto GM vskočiti, če bi bil Oplov kupec kitajske narodnosti, je bila naknadna razlaga, ki so jo položili celo v usta vrhovnega Volkswagnovega šefa Winterkorna. Stvar so najprej objavili v treh nemških medijih, ki imajo vsi centralo v Hamburgu: v tednikih Der Spiegel in Auto Bild ter dnevniku Die Welt, zadnja dva izdaja založba Springer. Za vihar v kozarcu vode se šef GM, Dan Akerson, sploh ni zmenil in na veliko razočaranje nemških Oplovih zaposlenih tudi ni hotel odgovoriti na trditve. Šele mesec dni kasneje, konec julija, je Akerson v pogovoru z borznimi analitiki zatrdil, da Opel sploh ni na prodaj.
Zdaj je prišel še odgovor z druge strani: na srečanju z nemškimi gospodarskimi novinarji v Hamburgu je podpredsednik Volkswagnovega nadzornega odbora Bernd Osterloh na vprašanje o tem, ali bi bil Volkswagen zainteresiran, da kupi Opel, odgovoril z nasprotnim vprašanjem: »Kako pa bi se to sploh zgodilo?« Svojo izjavo je še dopolnil, da obe podjetji uporabljata popolnoma različne tehnološke rešitve.
Osterloh ni vodilni, ampak je najvišji predstavnik zaposlenih pri Volkswagnu in po svoji funkciji sedi v nadzornem odboru, pač zaradi narave organizacije nemških podjetij, kjer prakticirajo soupravljanje. Ali so izbrali prav njega, da bi zgladil spore in nesporazume med posameznimi predstavniki nemške avtomobilske industrije, ni znano, je pa prav verjetno.
Frankfurt je pred vrati in zdaj se vsi že mrzlično pripravljajo na septembrsko mednarodno avtomobilsko razstavo. Vsaj do takrat bo premirje, nato pa lahko – na predvečer prvega novinarskega dne – spet pričakujemo kakšno bombico ali bombo.
Pa še na kratko o tem, ali bi lahko GM zares prodal Opel. Večina vseh tehnoloških podlag v prav vseh avtomobilih številnih avtomobilskih znamk koncerna General Motors izhaja iz Oplovega tehničnega konstrukcijskega središča v nemškem Rüsselsheimu. Zdi se, kot da zdaj v ameriški centrali v Detroitu le še predelujejo tisto, kar zasnujejo ali v Rüsselsheimu pri Oplu ali pa pri GM Korea (prej Daewoo) v Bupyeongu v Južni Koreji. Bi si GM zares hotel potegniti tla izpod nog?
Ali pa so se pri GM celo zavedli, kako pomemben je Opel. Zdaj namreč krožijo govorice, da bo Oplovo vodstvo dobilo vso podporo pri načrtu, da se tehnološko in po ugledu še bolj približajo nemškim premijskim znamkam. Je morebiti to odgovor na letošnja poletna ugibanja o Volkswagnu kot Oplovem kupcu?
Tomaž Porekar