Da je Trst naš že vsi vemo, vendar smo nedavno osvojili tudi kategorijo Expert v prvenstvu Triveneto.
Tega nismo dosegli s postavljanjem raznih loncev za rože, vendar smo se ta konec tedna borili v zadnji dirki letošnje supermoto sezone, kjer smo zasedli najvišje stopnice in po spletu okoliščin v skupnem seštevku prav tako.
Zadnja dirka je bila ponovno v Jesolu, namreč je nadomestila dirko na drugi lokaciji, ki je odpadla. Ponovno smo v soboto zjutraj odšli proti Pisti Azzurri. Ko smo prispeli je bil offroad še blaten od jutranjega dežja, zato nisem še takoj šel na progo. Imel sem mehke gume, ki bi se na samem asvaltu uničile, sploh pa je offroad (poleg levih ovinkov) tisti del, kjer zgubim največ časa. Vzel sem si čas in v počasnem postopku vzel stvari iz kombija ter pripravil motor. Ko so offroad odprli sem se le spravil na progo.
Na začetku je bil zelo zahteven, namreč je bil steptan a masten na površini, kar je pomenilo, da je vsak poskus po malo hitrejšem vstopu ali malo kasnejšem zaviranju skoraj končal s padcem. Ampak skoraj padec ne zlomi ničesar. Zadnjo vožnjo v dnevu, ko je offroad bil suh sem vozil samo tega, da dobim občutek za linije. Videl sem tudi, da nekateri krosisti vozijo kar vse stoje, zato sem to še sam probal, vendar sem se ob prvem zavoju zrvnil kakor vreča krompirja. Bom stoje vozil raje po 10 letih kros izkušenj.
Zvečer smo se spet najedli čevapčičev in podobnega ter šli spat v šotor. No, ko pravim spat mislim ležat, ker so nedirkači našega kluba zraven nas s seboj imeli nekaj steklenic ta močne limonade. Naprej lahko sklepate sami. Na srečo niso bili pretirano pozni in smo spat lahko začeli "že" okoli 2h.
Naslednje jutro kljub omejenemu spancu nismo bili zelo nenaspani, namreč smo se že mentalno pripravljali na akcijo. Kot po navadi najprej vpisna procedura. Tokrat je v kategoriji pod nami bilo malo voznikov, zato so jo združili z našo. To je pomenilo potencialne težave z najpočasnejšimi v kvalifikacijah in morda tudi v samih dirkah. Tokrat sem kupil le zadnjo gumo, namreč sem med dirkama s sprednjo vozil le enkrat in je bila še dovolj dobra za ta dan.
Prosti trening je bil precej nedramatičen, opravil sem le nekaj krogov, saj sem varčeval z zadnjo gumo (imamo lahko namreč le en par v dnevu), ravno toliko da se zbudim in da vidim stanje na offroadu. No bil je ravno prav moker (nič blata, nič praha), bil je pa tudi precej luknjast, ker ga niso popravljali.
Za kvalifikacije sem se v predštartnem prostoru postavil čisto naprej, da se izognem gužvi. Naredil sem nekaj krogov za Saražinom, nakar sem šel ven preverit čas. Med tem sem padel na trejte mesto, zato sem hitro spet šel v akcijo in probal izboljšati čas, vendar so se pojavile težave s počasnejšimi vozniki. Če se naprimer ravno na vstopu v ovinek umaknejo je treba linijo spremenit in včasih malce prej zavirati, kar pa se na času pozna kot nekaj desetink. Morda se ne sliši veliko, vendar je to razlika med prvim in (najmanj) tretjim mestom. Časi na koncu niso bili grozno dobri, vendar sem si kljub vsemu zagotovil drugo štartno pozicijo, 8 stotink za Saražinom in 3 desetinke pred Zanonom.
Nova mešanica zadnje gume je nekoliko mehkejša od stare, zato me je tudi rahlo presenetila obraba. Po kvalifikacijah sem jo obrnil, namreč je večina ovinkov desnih, zato se ta stran bistveno bolj obrabi od leve.
Tokrat sem se tudi spomnil montirati zadevo za blokado prednjih amortizerjev na štartu.
Po pavzi in dirkah nižjih kategorij smo se spravili še mi na progo. Tejle štarti mi očitno ne grejo preveč od rok, namreč sem po prvem ovinku bil tretji (vsaj četrti me ni prehitel). Tako je vodil Saražin, drugi pa je bil Zanon. Ravno njega sem moral obvezno prehiteti, namreč je bil v skupnem seštevku zelo blizu in bi mi lahko prevzel tretje mesto v prventsvu. Nalogo mi je precej olajšal, ker je že v drugem krogu na offroadu naredil napako in takrat sem mu vzel linijo in mesto. Tako sem se znašel za Saražinom, ki je bil nekoliko počasnejši, vendar nisem nikakor mogel mimo njega, ker je zapiral linije in ni naredil niti ene napake. Ciljo črto je torej prvi prečkal Saražin z menoj tik za njegovim zadnjim kolesom, Zanon je pa končal na tretjem mestu s 6 sekundami zaostanka.
Druga dirka je bila precej bolj naporna. Štart mi je dobro uspel, hotel sem se v prvem ovinku vstaviti pred Saražina, vendar je ravno kak meter zmanjkal in takrat je tudi Zanon izkoristil priložnost ter me prehitel. Tokrat je bil bolj nadležen, saj je na offroadu šel najprej notranjo linijo in potem zunanjo, zaradi česar ga nisem mogel zapreti na vstopu v drugo linijo. Vozil sem obratno (ven-noter) in čakal na priložnost, pa jo tudi dočakal. Zanon se je nekoliko zapletel na majhnem skoku v prvi notranji liniji, zato sem se hitro zapodil v drugo zunanjo, ga prehitel in prisilil k upočasnitvi.
Saražin si je med tem nabral že manjšo prednost, vendar sem ga v nekaj krogih ujel. Spet sva bila kolo ob kolesu, na offroadu na glavnem skoku celo skoraj en ob drugemu, vendar je on imel notranjo linijo za naslednji ovinek in nisem mogel mimo.
Preiskušal sem vse možnje linije vendar nič ni obrodilo sadov, ko sem pa videl tablo za zadnji krog sem postal že živčen. V vstopu v drugi ovinek (po cilju) sem bil s sprednjim kolesom ob njegovi nihajki, vendar to ni dovolj, saj je zaprl linijo in sem bil prisiljen popustiti, da se s sprednjo ne zaletim v njegovo zadnjo.
Na vstopnem skoku na offroad sem se skoraj zaletel v njegovo zadnje kolo, da pridobim čimveč hitrosti, spet sva šla obratne linije, na skoku sva bila popolnoma vzporedno, ob pristanku sem takoj odprl plin in se naslonil na zadnje kolo, da me požene pred njega, pred ovinkom sem bil dober meter pred njim, vendar je bil on na notranji liniji. Desni ovinek iz offroada sva vozila skoraj na komolcih, vendar ponovno ni naredil napake in konec proge je bil preblizu.
Cilj sva prevozila čisto skupaj, Zanon je pa ponovno zaostal in vožnjo zaključil 6s za nama.
Trudil sem se na vse pretege, vendar mi zmage ni uspelo pridobiti. Jesolo je zelo sitna proga za prehitevanje, edina resnična možnost je na offroadu, vendar jo je pa treba znat izkoristit. Je pa tisti dan bil zelo slab za v skupnem seštevku drugouvrščenega Rosellija, namreč je obe dirki imel težave in končal na zadnjem mestu. Zaradi tega sem drugo mesto v skupnem prevzel jaz. Lahko bi se reklo, da sem imel srečo, ker njemu to dirko ni šlo, lahko pa se bi tudi reklo, da je srečo imel on, ker je bil moj začetek sezone poln raznih pribitkov in butastih težav.
Dirko je torej zmagal Saražin, drugo mesto je bilo moje, tretje pa je zasedel Zanon.
V skupnem seštevku je prav tako zmagal Saražin, jaz na drugem mestu, Roselli pa na tretjem.
Slovenci smo tako zasedli najvišje stopničke kategorije, Jelinčič bi bil ponosen.
Končala se je sezona, ki si jo bom zapomnil kot najbolj zabavno dosedaj (razen prve seveda), leto je bilo namreč kljub mnogim težavam polno prehitevanj, tekmovalnosti in predvsem veliko dobre volje, saj so nas sosedi sprejeli medse brez najmanjšega odpora. Vsakomur, ki ima supermoto motor predlagam naj proba, če le ima možnost, ne glede na znanje, saj v nižjih kategorijah ni grozne konkurence. Dirkanje niso samo stroški in napori, je predvsem zabava, še posebej za tiste ki niso "profesionalci".
Zahvala in zasluge gredo ponovno sponzorjem, CPK Racingu in Motulu, brez katerih ne bi imel možnosti, ki jih imam in bi prosti čas mogel zapolniti s kakim hobijem, morda kvačkanjem, pa bi še jaz naredil kako kapo za Kastelica.
Večina fotk: Supermoto.si
Zadnje 3: Folk iz Facebooka
Kaj pa naprej? Trenutno nameravam zvesto Hondo spet vrniti v kros obliko (supermoto kose prodati posebej), naredit par treningov in kasneje še njo prodati.
Za naslednje leto je še veliko neznank, je pa edina opcija Triveneto Top Class. Go big or go home. Če bo prvo ali drugo pa žal ni odvisno od mene. Bomo videli je rekel slep, čaka me/vas še blog, v katerem bom povedal nekaj več o tehniki slajdanja (ker me vsi to sprašujejo) do takrat pa bodte fajn!
Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel