Čistim omare in temeljito sem očistil in namazal moj prvi enodelni usnjen kombinezon.
Že dve leti visi v omari. Da bi mi kot spomin na dirkaški leti toliko pomenil, da bi ga hranil do smrti, težko rečem. Saj imam fotke. Sinu ga tudi ne bom hranil, ker se mi bo čez, hm, vsaj kakih 16 let glasno režal - takrat bodo imeli že milimeter tanke kombinezone iz umetnih mas, ki se bodo pred padcem napihnili okrog in okrog. Ali pa se bodo namesto z motocikli vozili z jetpack-i, kaj pa veš.
Torej, prodam približno šest let star enodelni usnjen kombinezon Alpinestars brez grbe, velikost 50 (80 kg plus minus požre kot za šalo), večkrat podrsan (a nikoli strgan), pravkar očiščen in namazan, z dišeče sveže oprano notranjo mrežo.
Kolenski ščitniki so že malce zdelani in namesto držala za zapenjanje glavne zadrge je obešena vezica (le kaj bi brez njih), sicer vse štima tipi topi.
Brez kančka dvoma trdim, da je to boljša izbira kot sicer nov fejk Alpinestars iz Pakistana. Prijatelj ga je kupil mislim da za dvesto evrov in naslednji dan strgal zadrgo, sicer pa pravi, da je okej. Rad bi ga videl po začetniški sezoni supermota . .
Za koliko? Resne ponudbe sprejemam prek e-pošte. Če se dobro spomnim, sem takrat za skoraj nedotaknjenega (tip je rdečo CBR-ko zamenjal za Repsolko, pa mu barva ni odgovarjala) odkartal 115.000 sitnih.
Še dve fotki v akciji: prvič, drugič.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja