Končno smo prišli do civilizacije. Če lahko kampu s skreti in toplo vodo lahko rečemo tako.
Petek: Kranj – Ljubljana – Koper (do Axla smo šli po hidravlično tekočino za sklopko) – Benetke – Tunis – Tozeur – Baza 1 pod kameljo glavo. Omembe vreden je zadnji transfer od letališča do baze. Domorodec z Land Cruiserjem je, seveda v polomljeni angleščini, razložil, da je Toyota zakon in da je Iveco »prrrrd ha ha ha,« nato pa to želel dokazati v praksi z divjanjem po makadamih s 130 km/h, skoki preko kucljev, driftanjem, ... Vse ob spremljavi glasne arabske glasbe. Potnika na zadnji klopci sva dvakrat z glavo zadela v strop, sicer pa smo jo odnesli brez poškodb. Toyota je čudo od stroja, res.
V soboto sem opremljen v kompletno opremo ugotovil, da je prednja zračnica prazna. Fino. V torek zjutraj sem jih, da ja ne bi sam zaj**al s pajsarčki, peljal do vulkanizerja, ki je bentil, da je guma trda ko run-on-flat in spraševal, kaj je to (in zraven pokazal na matico šponarja). Eh ...
Pa smo šraufali.
Nato je sledila akcija po okoliških vzponih tipa Erzbergrodeo in sedemkilometrski izlet do prizorišča snemanja Zvezdnih stez. Prve sipineeee! A če gre s stopetindvajsetimi kubiki? Ej, verjetno si težko predstavljate, kakšen žur od motorja je to. Klapi z motocikli, ki imajo od 450 do 1200 'kubikov', ni bilo najprej nič jasno. Potem sem dal Urošu en krog in je še on prikimal, da je motorček divji ko kostanj.
Zvečer nismo ponavljali šraufanja in tuljenja do treh ponoči. Ker se nam več kot požreti porcijo kuskusa z nečem, kar bi lahko bil piščanec, ni dalo.
Danes je šla odprava na daljšo odpravo proti severu, s Cirilom pa sva ta velikega Iveca pripeljala v Douz. Postavljanje kampa, kratek skok na prve sipine, tuš (aaaah), datlji, za zjokat pekoča harisa, čaj, šiša, ...
Skratka, vse pod kontrolo. Vključno z zračnim filtrom.
Imamo še mnogo več fotografij in fulbajtov video zapisov, a s tako hitrostjo prenosa podatkov bi za nalaganje potreboval več časa kot nameravamo ostati na severu Afrike.