Test: Aprilia Shiver 900

Letos osveženo prenovljeni slečeni model Shiver bo zagotovo razveselil ljubitelje teh italijanskih motociklov, hkrati pa bo mednje pritegnil še kakšnega novega. Zakaj? Razlogov je več, morda je najbolje začeti s tem, komu je pravzaprav ta stroj klasičnih oblik namenjen; kdo so potencialni kupci. Ne tvegam veliko, če zapišem, da so to izkušeni motoristi (pretežno moški), ki se sami ali v dvoje preganjajo po zavitih podeželskih cestah, pri tem pa jim je dovolj nekaj več kot 80 'konjev', model Tuono iz iste hiše jim je preoster in predivji, Dorsoduro 900 pa sega preveč v supermoto kategorijo. A kljub temu tudi Shiver ni kakšna nežna mucka, temveč zna biti ob ostrejši vožnji kar divja mačka – res, poznajo se ji športni geni znamke.

Udobno-športno

Ne samo po zavitih podeželskih cestah, kjer ob daljši rajži godita neprisiljena drža ter širok sedež sedlaste oblike pa tudi sopotnica ne bo stokala zaradi neudobja – nova Aprilia bo s spremenjenim oziroma povečanim agregatom (896 kubičnih centimetrov) iz modela Shiver 750 navdušila tudi tiste, ki si jo bodo omislili za dnevne vožnje. Med vikendi pa ... hajdi v planinske zavoje. Pri tem boste uživali v izboru treh režimov delovanja agregatov (Tour, Sport, Rain), tristopenjskem sistemu za nadzor zdrsa zadnjega kolesa in bobnenju para izpuhov pod sedežem, ki se končujeta z nenavadnima diskoma v stilu satelitskih krožnikov – če k temu dodate še možnost modrozobe povezave s telefonom, pa bi se lahko z malce šale prek izpuhov povezali tudi recimo z ... Luno. No, pri Aprilii pa se niso šalili z armaturko TFT-sistema, preneseno iz modelov Tuono in RSV, ki je sodobno pregledna, žal pa brez prikazovalnika nivoja goriva. Nekateri bodo brundali tudi ob masi motocikla, a tega v vožnji ni čutiti.