Primerjalni test: Streetfighterji 1000

Če ste med prebiranjem uvoda še enkrat pogledali na naslovnico in se prepričali, da res berete Avto magazin, vam ne zamerimo. Malce poigravanja in besednih iger ne škodi, kajne. Toda erotika ima veliko filozofskih razlag in, verjemite, pornografija ni med njimi. Gre predvsem za ljubezen, natančneje, za hrepenenje po ljubezni. In prepričani smo, da bi se v vsaj enega izmed teh šestih motociklov zaljubili tudi vi! Seveda če iščete nekaj novega in želite iti v korak z motociklističnim svetom.

Takšni slečeni roadsterji, nekateri jim pravijo tudi streetfighterji (čeprav gre pri teh predvsem za predelane motocikle), postajajo vedno bolj priljubljeni, saj v enem motociklu združujejo moč, zavore, vozne lastnosti športnega motocikla in uporabnost za vsak dan, česar pri superšportnikih skorajda ne najdemo več. Vsi tile so tudi sveži, sodobno oblikovani in polni zanimivih podrobnosti. Zato se ob vedno gostejšem prometu na naših cestah in strogih omejitvah hitrosti tudi mi vedno bolj navdušujemo nad njimi. Pri naših zahodnih in severnih sosedih počasi, a vztrajno izpodrivajo polno oblečene superšportne motocikle, ki se s cest selijo na dirkališča, kamor pravzaprav tudi sodijo, če pomislimo, da le tam pokažejo vse, kar znajo (tega pa ni malo), in to v varnih okoliščinah za voznika. V praksi je namreč tako, da se ti na superšportniku pri 130 km/h zazdi, da se komaj premikaš, na roadsterju pa je zaradi piša vetra tolikšna hitrost že na meji še udobne vožnje. Nad 200 km/h pa je zaradi pomanjkanja vetrne zaščite vožnja mogoča le v popolnoma sklonjeni drži, torej le kratek čas.

A da ne boste mislili, da so preizkušeni motocikli počasneti! Najhitrejši je BMW K 1200 R, ki zmore končnih 265 km/h, sledijo Yamaha FZ1 z največjo hitrostjo 255 km/h, Aprilia Tuono 1000 R z 247 km/h, KTM 990 Superduke z 225 km/h, Ducati Monster S2R 1000 z 215 km/h in Moto Guzzi Griso 1100 z 200 km/h. To je več kot dovolj za zabavo na dirkališču in na cesti.

In to lahko zares potrdimo iz prve roke, saj smo se z njimi vozili tako po cestah in mestnih ulicah kot tudi po našem edinem dirkališču, Mobikrogu v Cerkljah na Dolenjskem. Samo dirkališče je zdaj že nekoliko primernejše tudi za motocikle, saj so, kolikor se je dalo, uredili izletne cone, sicer pa je v vsakem primeru bolje sprostiti adrenalin tam, kjer se ti nasproti ne pripelje vlačilec, ki zasede še polovico tvojega voznega pasu. Začnimo pa pri zunanjosti, saj je ta zelo pomembna.

Vsi motocikli so pri ocenjevanju zunanjosti in opremljenosti dobili zelo visoke ocene. Na vsakem izmed njih najdemo veliko zanimivih podrobnosti in priznati moramo, da so evropski motocikli v prednosti pred edinim japonskim predstavnikom, Yamaho. Pri njej o zunanjosti ne gre dvomiti, saj so z videzom FZ1 zadeli v črno, malce šepa le pri opremi. Pogrešali smo žlahtne detajle, ki jih imajo drugi v izobilju. V tej kategoriji je absolutni zmagovalec BMW, saj poleg agresivnega dizajna ponuja še ABS in z ESA opremljeno vzmetenje (s pritiskom na gumb lahko izberete tri nastavitve vzmetenja: športno, normalno in udobno, za povrh pa še, ali se vozite sami ali v dvoje). Malenkost za BMW-jem smo ocenili KTM-a, ki je dobil višje ocene od Aprilie in Ducatija le zaradi Akrapovičevih izpušnih loncev. Poleg videza mu zagotavljajo tudi dosti boljši zvok motorja. Aprilia je navdušila tako z videzom kot opremo. Nastavljivo vzmetenje, Brembove radialne zavore, blažilnik krmila, lahka športna platišča so le del kakovostno izdelane celote. Potem sta tu Ducati in Moto Guzzi, oba odlična primera fantastičnega italijanskega oblikovanja. Ducati je nasploh navdušil z odprtim pokrovom suhe sklopke in detajli iz ogljikovih vlaken. Griso pa predvsem z mačistično podobo, saj se lahko pohvali z najširšim krmilom in markantno pojavo. A ker videz še ni dovolj za zmago, je bila na vrsti vožnja. In to kakšna, čisti adrenalin!

Najprej se bomo lotili BMW-ja, ki je, milo rečeno, najbolj zloben, najbolj agresiven, najstrašnejši in seveda najmočnejši. Zmore kar 163 ’konjev’, kar je največ v tem razredu motociklov. Divjo naravo sprosti z grozljivim pospeševanjem in v tej kategoriji mu med roadsterji ta hip ni para. Pa ne, da bi se BMW zadovoljil z zmago pri pospeševanju le od 0 do 100 k/h, kraljuje vse do končne hitrosti, kjer mu nobeden od tekmecev ne pride blizu, še več, na koncu ostane popolnoma sam. Premaga jih s pravo okrutnostjo. Zato je to motocikel za voznike z izkušnjami in s trezno glavo. Vrtenje gume v prazno med pospeševanjem ni pri njem nič nenavadnega. Svojemu močnemu štirivaljniku, ki ji ga je posodila športna sestra R1, se ima Yamaha FZ1 zahvaliti za druge najmočnejše pospeške. Motor iztisne krepkih 150 ’konjev’, ki prenašajo moč na kolo dovolj zvezno, da stvari ne uidejo iz rok. Z rahlo prednostjo pred Aprilio se baha Superduke, ki je z Akrapovičevim izpuhom pridobil pri navoru, moči in krivulji naraščanja moči (serijsko zmore 120 ’konjev’). Ne gre pa pozabiti, da ima KTM kratka prestavna razmerja in zato sicer nekaj manjšo končno hitrost, a iz ovinka pospešuje živahneje. Aprilia se s 133 ’konji’ zelo dobro sooča s tekmeci, posodobljen motor iz športne RSV Mille R pa ji daje možnost za boj v samem vrhu.

Ducatijev 1000-kubični Monster S2R ima sicer odličen dvovaljnik (zmore 95 ’konjev’), ki navduši s prožnostjo in z zveznim pospeševanjem, a našpičenim tekmecem je moral priznati premoč. Podobno velja tudi za Moto Guzzija, ki je po motorni plati najšibkejši in zato tudi najmanj adrenalinski, a njegovih 88 ’konjev’ je vsekakor dovolj za vse, ki se radi zapeljejo tekoče in hitro, a ne ekstremno športno.

Sam Griso je tudi sicer najbolj umirjen izmed šesterice, saj po voznih lastnostih že rahlo spominja na potovalni motocikel ali, še bolje, na čoperskega kruzerja. Njegova masa, ki s polno posodo za gorivo znaša 243 kilogramov, kardanski prenos moči in zelo pokončen položaj sedenja naredijo svoje. Je pa res, da je zvest hišni tradiciji in je kljub videzu in temu, da sodi med roadsterje, še vedno tipičen Moto Guzzi. Tudi to cenimo, saj je prav zaradi tega prepoznaven in drugačen od tekmecev, ki se bojujejo za kupce z bolj športnimi voznimi ambicijami. Želeli smo si le bolj učinkovitih zavor.

Podobno težak (s polno posodo za gorivo tehtnica pokaže 247 kilogramov) je BMW, kar je občutno med vožnjo in pri zaviranju. Toda tu o kakšnem kruzerju vseeno ne moremo govoriti. K 1200 R se pelje najbolj mirno, v dolgih ovinkih mu ni para, nekoliko slabši (okoren) je le v zelo kratkih in počasnih ovinkih. Zaradi odlične ergonomije sedenja voznika in sopotnico pa lahko rečemo, da je BMW najbolj primeren za potovanja. Z originalnima stranskima kovčkoma celo ne deluje slabo. Zato vsi, ki radi potujete, pozor . . to je motocikel za vas! Z ogrevanima ročicama in ABS-om bo tudi takrat, ko vas bo presenetilo slabo vreme kje v Alpah, suvereno upravičil BMW-jev sloves.

Tretja najtežja je Yamaha FZ1. S polnim rezervoarjem tehta 215 kilogramov, kar je že bliže pravi športnosti. Njena geometrija in s tem tudi voznost se temu tudi zelo približa. Pogrešali smo sicer nekaj več igrivosti in lahkotnosti med ovinki, predvsem pa vzmetenje z nekaj več povratnih informacij, kaj se dogaja s kolesoma in asfaltom pod njima. Zaradi pokončnega sedenja, širokega krmila in dokaj slabe aerodinamike (veliko vetra zadene naravnost v prsni koš) postane motocikel nemiren pri večjih hitrostih in morda samo vzmetenje takrat niti ni toliko krivo za ta opažanja.

Tehtnica je pokazala prek 200 kilogramov tudi pri Aprilii, natančneje 211 kilogramov, a tu se teže toliko ne občuti. Tuono se pelje zelo igrivo in hkrati zanesljivo leži v ovinkih, kot da gre za superbike dirkalnik. Brez zadržkov lahko rečemo, da se prav ta motocikel najbolj približa idealu oziroma kompromisu med športnostjo in udobjem. A to velja za enega potnika. Sopotnica na zadnjem sedežu bo na daljši turi - podobno kot na Yamahi in KTM-u - precej trpela. A kljub temu je v tej kategoriji 'neprekosljiv' Ducati. Na njegovem zadnjem sedežu (ki ga pravzaprav ni) se bo sopotnica ves čas stiskala in močno držala za voznika (hm, morda to niti ni slabo), predvsem pa bo morala imeti zelo rada motocikle, da bo na koncu tudi uživala.

Ducati, ki ’natočen’ tehta 197 kilogramov, se sicer pelje zanesljivo in vedno v zastavljeni smeri, če pa voznik zahteva, zmore tudi nekaj športne vožnje, a za to je treba vložiti malce več truda kot na primer pri Tuonu ali Superduku. Prav slednji, torej KTM, je najlahkotnejši in najbolj igriv. Poleg ’ostrokotne’ geometrije k temu veliko prispeva daleč najmanjša skupna masa. 195 kilogramov je v primerjavi z BMW-jem peresno lahko. A kljub temu ne pozna zoprne nemirnosti, dobro izpelje tako hitre kot počasne ovinke, ob tem pa dopušča celo supermoto vragolije.

Toda kot je ponavadi v življenju, se to, kar po eni strani navduši, plača drugje. Dobesedno! KTM je namreč najbolj žejen, saj je na 100 kilometrov ’popil’ devet litrov bencina, kar je največ med tekmeci. Poleg tega ima še majhno, 15-litrsko posodo za gorivo, kar pomeni, da boste pogosto na bencinskem servisu. S polno posodo za gorivo smo prevozili od 150 do 160 kilometrov. Najbolj varčna je bila Aprilia, ki je porabila 6, 5 litra na 100 kilometrov, do naslednjega dolivanja pa zmore prevoziti dobrih 280 kilometrov. Malo porabi tudi Ducati (6, 8 litra), ker pa ima majhno, 14-litrsko posodo za gorivo, lahko prevozi brez postanka malce čez 200 kilometrov. Pri porabah so nekje vmes med obema skrajnostma BMW, ki porabi 8, 6 litra, Griso z enako porabo in FZ1 s porabo 8, 2 litra na 100 kilometrov. Yamaha in BMW zmoreta brez postankov približno 220 kilometrov, medtem ko jih Guzzi prevozi malenkost manj kot 200. In kaj ob vsem tem pomeni denar?

Od najcenejše Yamahe, ki stane 2, 3 milijona tolarjev in je tudi sicer najbolj razumen nakup glede na zmogljivosti, videz in ceno, do najdražjega BMW-ja, ki v osnovni izvedbi stane 3, 3 milijona tolarjev, tako bogato opremljen, kot smo ga vozili mi, pa kar dobre 3, 8 milijone tolarjev, je kar za milijon in pol razlike. Če se ozirate samo na denar, potem je zmagovalec med širivaljnimi motorji brez zadržkov Yamaha. Toda pri nas denar ni glavno merilo (pomeni le petino pri ocenjevanju), sicer bi razvrednotili tehnične superiornosti, bogato opremo in varnost, ki jo ponuja BMW. Zato je v končnem skupnem seštevku BMW pred Yamaho, zasedata pa tretje in četrto mesto. Za njima sta še Ducati Monster na petem mestu in Moto Guzzi Griso na šestem. Monster je v osnovi neverjetno poceni (2, 4 milijona tolarjev) in odlična priložnost, da pridete do Ducatija. Motocikel je nekaj posebnega in nosi v sebi šarm in dušo, ki prežema dvovaljne lepotce iz Bologne. Z dodatno opremo, ki je krasila testni motocikel (košara sklopke in odprt rezkan pokrov sklopke ter zadnji blatnik iz karbona), je cena sicer zrasla na 2, 6 milijona tolarjev. Griso je zelo poseben motocikel, zelo mačističen in zelo Moto Guzzi. To večini morda ne bo najbolj všeč, toda ne sklepajte prehitro. Dogovorite se za testno vožnjo in ga preizkusite. Izmed vseh šestih testnih motociklov se pelje najbolj lagodno v umirjenem tempu, kar vas lahko navduši, če od takega motocikla ne pričakujete zelo veliko športnosti.

In kako je pri vrhu? Ves čas sta se za zmago hudo bojevala pravzaprav le dva. Oba dvovaljnika, podobnega značaja in gradnje. KTM in Aprilia torej. Že kot povsem serijski model je KTM dražji. Stane dobra 2, 7 milijona tolarjev, opremljen z Akrapovičevim izpuhom pa sedem tisočakov manj kot tri milijone. To je bil tudi glavni razlog, da ni premagal Aprilie, ki za skoraj 2, 7 milijona tolarjev ponuja največ. Ima vse, kar mora imeti sodobni roadster: moč, vrhunske vozne lastnosti, uporabnost, odlične zavore in uporabnost za vsak dan. Le Aprilia si je prislužila prestižno oceno 5, kar pri nas doleti le redke motocikle. Dokaz več, da je nekaj posebnega.

1. mesto - Aprilia RSV 1000 R Tuono

Cena osnovnega vozila: 2.699.990 SIT

Cena testnega vozila: 2.699.990 SIT

Tehnični podatki

Motor: 4-taktni, dvovaljni, tekočinsko hlajen. 998 cm3, 98 kW (133 KM) pri 9.500/min, 102 Nm pri 8.750/min, el. vbrizg goriva

Prenos moči: 6-stopenjski menjalnik, veriga

Vzmetenje in okvir: spredaj nastavljive vilice USD, zadaj enojni nastavljivi blažilnik, alu-box okvir

Gume: spredaj 120/70 R17, zadaj 190/50 R17

Zavore: spredaj radialne čeljusti 2 x kolut premer 320 mm, zadaj kolut premera 220 mm

Medosna razdalja:1.410 mm

Višina sedeža od tal: 820 mm

Posoda za gorivo/poraba na 100 km: 18 l/6, 5l*

Masa (s polno posodo za gorivo): 211 kg*

Zastopnik: Zastopnik: Avto Triglav, d. o. o.

Hvalimo

vodljivost, zavore

vsestranskost

moč in navor motorja

Grajamo

vzvratni ogledali

2. mesto - KTM 990 Superduke

Cena osnovnega vozila: 2.755.000 SIT

Cena testnega vozila: 2.993.800 SIT

Tehnični podatki

Motor: 4-taktni, dvovaljni, tekočinsko hlajen. 999 cm3, 120 KM pri 9.000/min, 100 Nm pri 7.000/min, el. vbrizg goriva

Prenos moči: 6-stopenjski menjalnik, veriga

Vzmetenje in okvir: spredaj nastavljive vilice USD, zadaj enojni nastavljivi blažilnik PDS, Cro-mo cevni okvir

Gume: spredaj 120/70 R17, zadaj 180/55 R17

Zavore: spredaj 2 x kolut premer 320 mm, zadaj kolut premera 240 mm

Medosna razdalja: 1.438 mm

Višina sedeža od tal: 855 mm

Posoda za gorivo/poraba na 100 km: 15 l/9l*

Masa (s polno posodo za gorivo): 195 kg*

Zastopnik: Motor Jet, Maribor (02/460 40 54), Moto Panigaz, Kranj (04/204 18 91), Axle, Koper (05/663 23 77), Habat moto center, Ljubljana (01/541 71 23)

Hvalimo

vodljivost

moč in navor motorja

zvok motorja

Grajamo

poraba goriva, majhen domet

3. mesto - BMW K 1200 R

Cena osnovnega vozila: 3.304.880 SIT

Cena testnega vozila: 3.870.000 SIT

Tehnični podatki

Motor: 4-taktni, štirivaljni, tekočinsko hlajen. 1.157 cm3, 120 kW (163 KM) pri 10.250/min, 127 Nm pri 8.250/min, el. vbrizg goriva

Prenos moči: 6-stopenjski menjalnik, kardan

Vzmetenje in okvir: spredaj BMW Duolever, zadaj BMW paralever z ESA, aluminijast okvir

Gume: spredaj 120/70 R17, zadaj 180/55 R17

Zavore: spredaj 2 x kolut premer 320 mm, zadaj kolut premera 265 mm

Medosna razdalja:1.571 mm

Višina sedeža od tal: 820 (790)

Posoda za gorivo/poraba na 100 km: 19 l/8, 6l*

Masa (s polno posodo za gorivo): 247 kg*

Zastopnik: Avto Aktiv, d. o. o., Cesta v Mestni log 88a, tel.: 01/280 31 00

Hvalimo

brutalnost in moč motorja

stabilnost, nastavljivo vzmetenje

Grajamo

cena

pomanjkanje igrivosti

4. mesto - Yamaha FZ1

Cena osnovnega vozila: 2.305.900 SIT

Cena testnega vozila: 2.305.900 SIT

Tehnični podatki

Motor: 4-taktni, štirivaljni, tekočinsko hlajen, 998 cm3, 110 kW (150 KM) pri 11.000/min, 106 Nm pri 8.000/min, elektronski vbrizg goriva

Okvir: alu box

Prenos moči: 6-stopenjski menjalnik, veriga

Vzmetenje: spredaj nastavljive teleskopske vilice USD, zadaj enojni nastavljiv blažilnik

Gume: spredaj 120/70 R17, zadaj 190/50 R17

Zavore: spredaj 2 x kolut 320 mm, zadaj 1x kolut 255 mm

Medosna razdalja: 1.460 mm

Višina sedeža od tal: 800 mm

Posoda za gorivo (poraba na 100 km): 18 l/8, 2 l*

Masa s polno posodo za gorivo: 215 kg *

Zastopnik: Delta team, d. o. o., CKŽ 135a, Krško, tel.: 07/492 18 88

Hvalimo

cena

agresiven videz

zmogljivosti

Grajamo

ergonomija sedenja

vzmetenju nidovolj natančno

5. mesto - Ducati Monster S2R1000

Cena osnovnega vozila: 2.472.000 SIT

Cena testnega vozila: 2.629.000 SIT

Tehnični podatki

Motor: 4-taktni, L-dvovaljni, zračno/oljno hlajen, 992 cm3, 70 kW (95 KM) pri 8.000/min, 94 Nm pri 6.000/min, elektronski vbrizg goriva

Okvir: jeklen cevni perimetralni

Prenos moči: 6-stopenjski menjalnik, veriga

Vzmetenje: spredaj nastavljive hidravlične teleskopske vilice USD, zadaj enojni hidravlični blažilnik.

Gume: spredaj 120/70 R17, zadaj 180/55 R17

Zavore: spredaj 2 x kolut premer 320 mm, zadaj kolut premera 245 mm

Medosna razdalja: 1.440 mm

Višina sedeža od tal: 780 mm

Posoda za gorivo/poraba na 100 km: 14 l/ 6, 8 l*

Masa s polno posodo za gorivo: 197 kg *

Zastopnik: Nova Motolegenda, d. o. o., Zaloška c. 171, Ljubljana, tel.: 01/54 84 760

Hvalimo

je Ducati

cena osnovnega modela

dizajn

zvok suhe sklopke

izdelava in detajli

Grajamo

ergonomija in zadnji sedež

6. mesto - Moto Guzzi Griso 1100

Cena osnovnega vozila: 2.755.000 SIT

Cena testnega vozila: 2.755.000 SIT

Tehnični podatki

Motor: 4-taktni, dvovaljni V-prečno, zračno hlajen, 1064 cm3, 65 kW (88 KM) pri 7.600/min, 89 Nm pri 6.400/min, el. vbrizg goriva

Prenos moči: 6-stopenjski menjalnik, kardan

Vzmetenje in okvir: spredaj nastavljive vilice USD, zadaj enojni hidravlični blažilnik, jeklen cevni okvir

Gume: spredaj 120/70 R17, zadaj 180/55 R17

Zavore: spredaj 2 x kolut premer 320 mm, zadaj kolut premera 282 mm

Medosna razdalja: 1.554 mm

Višina sedeža od tal: 780 mm

Posoda za gorivo/poraba na 100 km: 17 l/8, 6l*

Masa (s polno posodo za gorivo): 243 kg*

Zastopnik: Zastopnik: Motor Jet, d. o. o., Ptujska cesta 126, Maribor, tel.: 02 460 40 54

Hvalimo

mehko pospeševanje motorja

udoben sedež

dizajn

Grajamo

zavore so malce slabotne

okornost pri športni vožnji

striptiz plesali: Pešo, Mek (gosta iz Hrvaške), Tomi, Peter, David in Matevž

besedilo: Peter Kavčič

foto: Aleš Pavletič