Prosto plezanje tudi na enduro motociklu (Moto test: Beta 300 RR Racing)

Beta, toskanski proizvajalec enduro in trial motociklov, poleg svoje redne serije enduro motociklov izdela tudi omejeno serijo modelov RR Racing, pri katerih najdemo komponente, ki so v prvi vrsti namenjene dirkanju. Sodeč po osvojenih naslovih svetovnih prvakov, očitno nekaj delajo prav, saj so prav modeli RR Racing zelo zvesta kopija tovarniških dirkalnikov.

Poleg grafik ima izvedba Racing izboljšano vzmetenje, Kayabino spredaj in ZF-ovo zadaj, sedež z žepom za kontrolni kartonček, sistem za hitro zamenjavo koles in zadnji zobnik iz aluminija in jekla. Vodilo za verigo je iz lahkega in močnega ergala (aluminijeva zlitina z natezno trdnostjo jekla). Pri specialistu Moto Mali iz Radovljice smo dobili v roke eno takšnih specialk, ki pa jo je mojster predelav Miha Mali še nekoliko dodelal po svojem okusu.

Glede na to, da mu je blizu ekstremni enduro, ni čudno, da ima vgrajeno učinkovito zaščito dna motorja in okvirja, zadnje 'vage', širše stopalke iz lahke aluminijaste zlitine, zaščito zadnje nihajke, obeh zavornih diskov in močnejše 'križe' oziroma vpetje prednjih vilic.

Med plezanjem to specialko mi je hitro postalo jasno, da je to divja koza, ki tudi manj izkušenega pripelje do vrha. Tristokubični dvotaktni motor, ki sam sproti skrbi za pravilno razmerje med oljem in bencinom (olje se toči v ločeno posodo), je neverjetno močan, a hkrati dovolj nežno podaja moč, da so za plezanje v klanec dovolj že nižji vrtljaji in da zadnje kolo dobi vrhunski oprijem.

Manjših kamnov ali skal skoraj ni bilo čutiti, kot bi se po terenu vozil z letečo preprogo. Vodenje je bilo natančno in zanesljivo, sam oprijem koles pa boljši kot pri osnovni seriji RR 300. A po drugi strani ni bilo zoprnega posedanja motocikla, ko sem pristal na tleh po skoku, ali pa, ko sem po spustu pripeljal na ravno podlago. Resnično nekaj boljšega, kar sem do zdaj vozil v svoji enduro karieri.