Osem mesecev kasneje - fiasko novele zakona o voznikih, učinka praktično ni, predlagatelji gledajo v tla.

V okviru priprave tega članka sem resnično želel motoristični in na splošno celotni slovenski javnosti učinke novele o spremembi Zakona o voznikih, predstaviti popolnoma nepristransko. Iz tega razloga sem smiselno konfigurirana vprašanja glede dejansko izmerjenih oziroma zabeleženih učinkov te spremembe poslal tako Policiji, kot tudi Agenciji za varnost v prometu (AVP), ki je spremembe Zakona o voznikih na podlagi njim lastne analize prometne varnosti pod krinko strokovnosti podprla. 

AVP očitno učinka spremembe zakona, ki jo je strokovno podprla, ne spremlja in ne meri, ter s prstom kaže na Policijo. Policija dela dobro in je pravzaprav edina v celotnem procesu, ki je svoj del naloge opravila z odliko. 

Krivica, ki boli mladino, se je začela v Kopru 

Naj vam osvežim spomin. Zaradi nevzdržnih razmer, ki so jih v Kopru povzročali mladoletni vozniki skuterjev in mopedev, je župan Kopra, Aleš Bržan, v mesecu septembru 2025 takratno ministrico Alenko Bratušek pozval k zaostritvi zakonodaje. Na podlagi tega poziva je Ministrtstvo za infrastrukturo brez kakršnegakoli posvetovanja s strokovno javnostjo in predvsem brez posveta s tistimi, ki so problematiko, želje in videnja vožnje motociklov in mopedov doživeli izza krmila, pripravilo predlog zakonske spremembe. Takratna vlada RS je predlog potrdila 13. novembra 2025, državni zbor pa je  18. februarja 2026 s 65 glasovi ZA in nobenim PROTI predlog novega zakona potrdil, 27. februarja je bil zakon objavljen v Uradnem listu, 1. marca pa se je začela uporabljati nova starostna omejitev. 

V zvezi s tem, je še pred uveljavitvijo sprememb marsikateri izmed tistih, ki problematiko poznajo bolje, na svojem digitalnem zidu pristojne pozival k resnemu premisleku glede podpore nesmiselnemu novemu zakonu. Dejstva, da problematike ne povzročajo 12-letniki, pač pa mladoletniki starejši od 15 let, katerih se, mimogrede, sprememba zakona sploh ne dotika, predlagatelji niso želeli niti slišati. 

Vse navedeno ni samo kritika, je hkrati tudi dokaz, da ljudje, ki v Sloveniji delujejo na področju prometne varnosti nimajo ne potrebnih kompetenc za razumevanje konkretnega primera, niti želje, da bi situcaijo sploh poskušali razumeti. Ukrepa se, oziroma ukrepalo se je zgolj zato, da se je prikazovala navidezna učinkovitost in zainteresiranost pristojnih. Po domače povedano, da so upravičili tezo, da so sami sebi namen.

Vsega tega seveda ne pišem kar tako na pamet. Za podatke, iz katerih sem prišel do zgoraj navedenih zaključkov sem namreč zaprosil Agencijo za varnost v prometu RS (kot strokovnega podpornika predloga spremembe) ter Policijo. Predlagatelja, župana Aleša Bržana seveda nisem, to pa zato, ker je v enem od aktualnih predvolilnih soočenj s svojimi protikandidati in tudi sicer, glede praktično ničnega učinka spremembe zakona, pokazal izrazito ignorantski odnos. Nekako v smislu; ''jaz sem svoje predlagal, zdaj je na vrsti Policija''. S tem so si oprali roke, za nekaj tednov utišali medije, potem pa računali na to, da se bo na vse skupaj itak pozabilo. O tem, kaj je na tem področju za mlade motoriste storila občina Koper, pa nič. Pravzaprav ne vem, če je katerakoli občina sploh, kadarkoli karkoli naredila za mlade motoriste in motoristke. Žalostno res, da znajo župani prisluhniti kolesarjem, sprehajalcem psov, migrantom, celo metadonskim pacientom, mopedistom pa ne. 

Kaj pravi statistika?

Omenjene sem namreč zaprosil za posredovanje podatkov o evidentiranih nesrečah, poškodbah, prekrških ter odvzetih vozilih v obdobju od 1.marca 2026 do 31.10.2026, ter v enakih obdobjih preteklih let. 

Jasno, statističnih podatkov ne gre jemati za sveto resnico, saj so se le ti najverjetneje nekoliko spremenili predvsem zato, ker je Policija zaradi vsesplošne lokalno-oblastniške in medijske gonje, proti mladim voznikom ukrepala bolj zavzeto, kot v preteklih letih. Poleg tega je potrebno razumeti tudi dejstvo, da se neposredne primerjave zaradi razhajanj v starostnih razredih, ki jih uporablja statistično merjenje ter določili Zakona o voznikih, razhajajo. Posledično seštevanje rezultatov ali neposredna primerjava metodološko ni popolnoma ustrezna. So pa rezultati, oziroma statistika  kljub temu zelo zgovorni:

• po podatkih Policije  je bilo pri mladoletnih voznikih mopedov in mopedov do 25 km/h v obdobju od 1. marca do 31. oktobra 2024 ugotovljenih 1.164 kršitev, v enakem obdobju leta 2025 1.387 kršitev, letos pa 1.536 kršitev. Število kršiteljev se je torej kljub novemu strožjemu zakonu in dejstvu, da bi moralo biti zaradi nove starostne omejitve na mopedih manj mladih, povečalo. Število kršitve sicer zajema vse voznike teh vozil, v obzir velja vzeti tudi domnevno povečan obseg nadzora s strani Policije.
• Policija je v obdobju od 1. januarja do 31. oktobra 2026 zaradi hujših kršitev cestnoprometnih prekrškov zasegla 904 koles z motorjem in motornih koles ter 219 motornih vozil zaradi prekoračitve največje dovoljene konstrukcijske hitrosti. Podatkov za pretekla primerljiva obdboja Policija ni posredovala, na spletu pa je mogoče pridobiti podatek, da je bilo v letu 2024 teh zasegov 616. Policija je bila v letu 2026 na tem področju evidentno bolj dejavna. 
• V obdobju od 1. marca do 31. oktobra 2026 (vir je tekoča statistika na dan 5. 11. 2026) je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 401 voznikov mopedov (mopedi in mopedi do 25 km/h), kar je 14,7 % manj kot v enakem obdobju leta 2025, ko je bilo evidentiranih 470 udeleženih voznikov, in 17,1 % manj kot v letu 2024, ko jih je bilo 484. V prometnih nesrečah je letos umrlo 5 voznikov mopedov, 44 jih je bilo hudo telesno poškodovanih, 213 pa lažje telesno poškodovanih. V primerljivem obdobju leta 2025 so umrli 4 vozniki mopedov, 49 jih je bilo hudo telesno poškodovanih, 281 pa lažje telesno poškodovanih, medtem ko v letu 2024 med vozniki mopedov ni bilo smrtnih žrtev, 61 jih je bilo hudo telesno poškodovanih, 277 pa lažje telesno poškodovanih. Četudi je evidentiranih prometnih nesreč manj, se stanje na področju smrtnih žrtev in težko poškodovanih praktično ni bistveno spremenilo. 
• Pri mladoletnih voznikih mopedov do 18. leta starosti je bilo v obdobju od 1. marca do 31. oktobra 2026 evidentiranih 179 udeležencev prometnih nesreč, kar je 29,2 % manj kot v enakem obdobju leta 2025 (253) in 27,8 % manj kot v letu 2024 (248). Med mladoletnimi vozniki v letu 2026 ni bilo smrtnih žrtev, 13 jih je bilo hudo telesno poškodovanih, 96 pa lažje telesno poškodovanih. V primerljivem obdobju leta 2025 je umrl en mladoletni voznik mopeda, 21 jih je bilo hudo telesno poškodovanih, 158 pa lažje telesno poškodovanih. Leta 2024 med mladoletnimi vozniki mopedov ni bilo smrtnih žrtev, 30 jih je bilo hudo telesno poškodovanih, 139 pa lažje telesno poškodovanih. To je pravzaprav edina realno izmerjena pozitivna sprememba, vendar je pri tem vzeti v obzir domnevno povečan obseg nadzora Policije. Ne glede na to pa ne spreminja dejstva, da so udeleženci v teh nesrečah večinoma starejši od 15 let (na kar kaže naslednji podatek), ki pa se jih novela Zakona o voznikih praktično ne dotika.
• Policija v statističnih evidencah starosti kršiteljev ne obdeluje po meji 15 let, temveč po starostnih skupinah, zato natančnega odgovora, koliko kršiteljev je bilo mlajših oziroma starejših od 15 let, iz razpoložljivih podatkov ni mogoče podati. Starostne skupine so prikazane kot 14–16 let in 16–18 let.  V obdobju od 1. marca do 31. oktobra 2026 je bilo na področju prometne zakonodaje obravnavanih 626 kršiteljev, starih od 14 do 16 let, ki so storili 1.308 prekrškov, ter 787 kršiteljev, starih od 16 do 18 let, ki so storili 1.580 prekrškov.  Voznikov, starih od 12 do 14 let navedeni podatki ne obravnavajo, prav oni pa so tisti, ki jim je bila pravica do vožnje z mopedom kategorije AM25 odvzeta, čeprav statistično niso problematični. 

Problem objestnežev ni ostal enak, postal je večji, objestneži pa so iz dneva v dan bolj predrzni. 

Zgovorni statistični podatki z določenega zornega kota sicer kažejo na izboljšanje situacije, vendar te zasluge ne gre pripisovati spremembam zakonodaje, pač pa predvsem povečanemu obsegu dela Policije. Namreč, že pred uveljavitvijo novele Zakona o voznikih, je zakonodaja predvidevala zaseg tehnično in homologacijsko neustreznih motornih vozil, nekoliko boljše rezultate pa gre pripisati predvsem pritiskom javnosti na učinkovitost Policije. 

O tem, da se stanje, kar se tiče objestnih mladoletnikov ter predelanih skuterjev in mopedov ni spremenilo, pa evidentno pričajo vse bolj pogoste objave te, zdaj že stare, problematike v medijih in na socialnih omrežjih. Ti namreč poročajo o tem, da se je predrznost mladoletnikov starejših od 15 let, ki se jih nova zakonodaja sploh ni dotaknila, celo povečala. Socialna  omrežja in televizijska poročila so namreč polna različnih posnetkov, v katerih mladoletniki prometne prekrške izvajajo brezsramno celo pred očmi policistov, jih škropijo s prahom gasilnih aparatov, obmetavajo z jabolki in se nasploh norčujejo iz sistema, ki je maloumno kaznoval tiste pridne, medtem ko so resnični lumpi ostali nedotaknjeni. 

Navječji osmoljenci spremembe so mladi od 12 do 15 let

Navkljub zgornjim statističnim podatkom bi bil še bolj intenziven pregon mladih voznikov nesmiselen, saj bodo določene deviacije od sprejemljivega v svetu odraščajočih mladoletnikov vselej prisotne. Obstaja namreč cel kup motivacijskih in vzgojnih vzvodov, ki so v Sloveniji popolnoma neizkoriščeni, obupani pristojni pa v duhu reševanja svojih lastnih pozicij in privilegijev ad-hoc sprejemajo odločitve in zakone, ki že sami po sebi dolgoročno ne prinašajo pozitivnih učinkov. Z nekaj smiselne tihe tolerance okrog hitrosti in glasnosti mopedov in jasno postavljenimi mejami, bi bila problematika v hipu manj pereča. Ker tisti, ki ne razume, da je 15-letnik že po sami logiki prerasel hitrost 45 km/h in da je razumnih npr. 65 km/h bolj varnih od dovoljenih 45 km/h, pač ne bi smel odločati o spremembah, ki so v svetu modernega prometnega tempa enostavno nujne. 

V Sloveniji živi približno 90.000 mladoletnikov, starih med 12 in 15 let. Hkrati imamo približno 80.000 registriranih vozil kategorije AM, večinoma mopedov in skuterjev. Vsaj tretjina izmed teh 90.000 otrok je zainteresirana za vožnjo z mopedom in skuterjev, za mobilnostno samostojnost, za priložnost, da bodo nekoč dobri in varni vozniki. Pa vendar jim je zaradi  kakšnih 1000  za leto ali dve starejših objestnežev, ta pravica z zakonom odvzeta. Ker pristojni ne razumejo niti problema,niti ne razumejo mladih. 

In medtem, ko bi se teh 30.000 otrok lahko vozilo in pridobivalo pomembne življenske izkušnje pri hitrosti 25 km/h na tehnično brezhibnem vozilu z vzmetenjem, zavorami in razsvetljavo, bi mimo njih brez kakršnihkoli hitrostnih in drugih omejitev švigali njihovi vrstniki na kolesih, pogojno voznih rolkah in z vidika zdravega razuma nevoznih in smrtno nevarnih skirojih. In to popolnoma brez kakršnegakoli nadzora...

Je to normalno? Bo to krivico in neumnost kdo popravil? Minister? župan Bržan? AVP? Stroka? Volilci?

Narobe svet..