Vozila sem jo na retro-rajdu, to nezahtevno jekleno kobilico z uporniškim imenom - Rebel (ime je podedovala po starih tetah, ups, stricih iz osemdesetih in devetdesetih, ko so custom bajki začeli svoj pohod), in pošteno pošvasala cesto!
Takoj priznam, da brez tega japonskega minimalističnega bobberja (ne, to ni križarka!) ne bi šlo. Če v konjenici do zob oboroženih žrebcev ne bi bilo kobilice, bi motoristka sicer-vedno-manj-začetnica težko šla v boj. Ovinkov v klanec in navzdol med Ajdovščino in Colom ne bi zvozila. Ne bi zvozila makendamskih cest, na katere smo naleteli tu in tam. Ne bi privila gasa na hitrih cestah. Ne bi! Ampak sem. Prav tako nisem (preveč) zaostajala na ovinkih. Niti na najbolj zavitih ne. Čeprav se je pod stopalkami iskrilo. Tako je, cesto sem na ovinkih pošteno "pošvasala"! Honda Rebel pač zmore več od tistega, za kar je namenjena. Tipična okretna debeluška pač.
To je motocikel - fotelj, ki mu na boke v kovčke lahko obesiš program za plažo in ves lišp za zvečer. Motocikel, ki ima z imenom skupnega le toliko, v kolikor se z njim lahko upreš vsakdanu in zaživiš kar na njem. Kljub 190 kilogramom in radodarnim oblinam je japonski bobber lahek na kolesih in ima izjemno kratek obračalni krog. Desna zavora je dobesedno na dosegu noge, a grabi tako postopoma, da je z motocikla nemogoče poleteti. V nizkih in srednjih vrtljajih motocikel pokaže vso svojo milo naravo in je zato naravnost idealen za vse manj izkušene (ali manj "navožene") motoriste. Prestave so srednje mehke, a ler nikoli ne izgine v črno luknjo (kot se na novih motociklih rado zgodi). 46 konjskih moči je dovolj za izlet, a premalo za nujno policijsko vožnjo.
Agresivnega na tem motociklu ni nič. Je pa kul. Čudaško kul, kot Japonska! Krmilo je dokaj široko, sedenje (preveč) nizko, noge pa - nepričakovano, pospravljene pod sedež. Če je motocikel zelo osebna stvar in izjeme potrjujejo pravila, je "Upornica" motocikel za vso družino. To ni Monster, ki ga moški da pod ključ in skrbno pazi, da ga ne bi zajahala ženska rit. In ni zgolj njena igračka, ki bojevnika ne bi niti toliko zamikala, da bi bi se na njej enkrat za spremembo sprostil. Upornica je prazno platno, zato je njeno minimalistično dušo mogoče s custom žilico spremeniti v maksi modelko. A ta "nedokončani motocikel" lahko mirno ostane bela srajca, ki je lepa tudi, če jo nosiš na kavbojke in brez nakita. Če nakit sploh rabi, saj se za njo (preverjeno) iskri.
Tekst: Tina Torelli
Fotografije: Saša Kapetanovič
Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del