Avstrijci že od predstavitve prototipa na predlanskem salonu EICMA v Milanu obljubljajo ostrino. Po prvih kilometrih na Slovaškem je jasno, da se niso šalili.
Duke je bil prvi cestno orientirani KTM – leta 1994 je bil to na enduro modelu LC4 620 zasnovan supermoto. Danes je Duke prvi KTM z vrstnim dvovaljnim agregatom, a z nobenim KTM-om nima razen oblikovalskega jezika nič kaj dosti skupnega. Pravijo, da bo zapolnil vrzel med 690-kubičnim Dukom (ki za zdaj ostaja v prodaji) in 1290-kubičnim bratom, čeprav dvomim, da se bo ob prihodu dvovaljnega še kdo odločil za enovaljnega Duka … Ob tem smo redki mnenja, da bi namesto Duka 690 morali obdržati 690 SMC, a Avstrijci verjetno že vedo, zakaj tako. Dejstvo je, da so se od rojstva nenavadnega supermota s parom okroglih luči do danes spremenili motoristi, še bolj pa avstrijski KTM, ki v svoje vrste ne vabi več le terenskih zanesenjakov, ampak tudi vsakodnevne uporabnike motornih dvokoles. Pa si ta želi tako ostrega stroja?
Zakaj vzporedni, in ne V-motor?
Zaradi prihranka pri prostoru, saj je tale agregat s profila skoraj tako velik (majhen) kot 390-kubični KTM-ov motor. Motor V-zasnove bi bil lahko še malo ožji, a zaradi prostora med valji ne bi omogočal tako kompaktne gradnje celotnega motocikla. Zaradi istega razloga so izpuh izpod sedeža (tam je bil nameščen na konceptnem vozilu) premaknili ob stran. Kakšen karakter ima motor? Z izravnalno gredjo v glavi teče precej mirno in oddaja le malo tresljajev (nekaj se jih občuti na krmilu), na dodajanje plina pa se odziva zelo živahno.
Agresivnost je seveda odvisna od izbranega motornega programa, a brez pardona lahko zapišem, da motor sune veliko, veliko bolj kot po konjenici primerljiva Honda Hornet 600 prejšnje generacije (2007–2013). V mestu je uporaben nad približno tri tisoč vrtljaji, za aktivno pospeševanje pri višjih hitrostih ga je treba zavrteti vsaj še enkrat toliko. Takrat sune kot kak litraš in se z veseljem, čeprav za to ni potrebe, zavrti do prekinjevalnika vžiga.
Je pa motor, vsaj v dirkaškem načinu (Track) tako oster, da je v mestu ali na zaviti cesti to lahko že moteče, najbolj pa takrat, ko se pod gumami znajde slaba (slovaška) cesta. Takih Duke kljub terenskim prednikom oranžne barve ne ljubi oziroma jih ne ljubi njegov voznik, ko ga kar trd sedež sune v ta zadnjo, posoda za gorivo pa, auč, v oné med nogama.
Med nogami ozek kot kak stroj za motokros
Nadaljujmo s položajem sedenja: prostora je za 181 centimetrov visokega dovolj, razen za njegovo desno peto, če rad vozi z blazinicami na stopalkah (škornji št. 45), takrat zmoti ščitnik izpušne cevi. Škoda, da tega niso opazili v Ivančni Gorici in do enake težave prihaja tudi ob nameščenem izpušnem loncu Akrapovič (ne, ni hudega, a potencialni kupci bodite pozorni že v salonu). Med nogami je neverjetno ozek, tako ozek, da koleni ob sproščeni vožnji celo štrlita stran od posode za gorivo, celotno telo visi malenkost naprej (a ne preveč, da bi trpele roke). Zanimivo je bilo, ko sem ga na zaviti stezi za karting brez pomisleka začel voziti v supermoto stilu (z iztegovanjem noge v ovinek), in ne 'na koleno' kot vsi drugi. Omogoča oboje. So pa ob takšnem načinu vožnje, ko so komolci postavljeni napadalno visoko, ogledala bolj za okras.
Zavore s pametnim ABS-om (cornering ABS) so dobre, a ne brutalne kot na Superduku, od pametne elektronike pa Duke ponuja še pripomoček za prestavljanje brez uporabe sklopke, možnost 'Supermoto ABS', ki dovoli zdrs zadnjega kolesa, štiri motorne programe in dodatno nastavljivo izbiro za dirkališče 'track' ter barvni zaslon TFT z nekoliko manj barvami, kot jih ima 390 Duke, kar pozdravljam, ker tisti je res že kot novoletna jelka. Oprema je tako res bogata, edino nastavljivo vzmetenje so verjetno prihranili za različico R.
Bodo z Dukom tudi dirkali? O, ja – rekorder Chris Fillmore bo napadel zloglasni Pikes Peak, napovedujejo pa tudi napad na ameriško serijo Flat Track. In kdaj pride Adventure s takšnim motorjem? Niso želeli podati točnega odgovora, a zelo verjetno ga bodo pokazali že letos jeseni v Milanu.
Kot potencialnega kupca 790 Duka vidimo nekoga, ki je bil pred tem vsaj kakšno sezono zadovoljen uporabnik manjšega (125, 200, 250, 390) Duka, manj pa je tale stroj primeren za a) popolne začetnike in b) za tiste, ki vidijo smisel motociklizma v udobnem potovanju. Duke je žleht!
Video:
Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del