Vulkanizerji opažajo nove trende predvsem na področju velikosti prodanih pnevmatik in pa prilagajanja posameznim avtomobilom. Kitajske pnevmatike še naprej zgolj pogojno uporabne.
Zimske pnevmatike so pred 15. novembrom glavna tematika na področju avtomobilizma. Poraja se namreč kup vprašanj, med drugim tudi, kje zamenjati pnevmatike in kam spraviti letni komplet. Glavni vprašanji pa sta: če so na avtomobilu nekaj let stare pnevmatike, ali so te sploh še uporabne, in če ne, za katero znamko se odločiti ter koliko denarja odšteti zanje?
Pravilnik o uporabi zimske opreme je zadnja leta bolj ali manj nespremenjen, v grobem pa od voznikov zahteva – kot smo zapisali nekaj strani nazaj –, da imajo na avtomobilu nameščene pnevmatike 's smrečico', ki označuje zimske pnevmatike, pnevmatike z oznako M+S, oziroma letne pnevmatike, v prtljažniku pa so še snežne verige oziroma njim podoben ekvivalent. In medtem ko starost pnevmatik ni predpisana z zakonom – teoretično so lahko na vozilu nameščene tudi 20 let stare pnevmatike in vas zakon ne bo preganjal, pa je določena minimalna globina profila pnevmatik, in sicer tri milimetre.
Področje zimskih (kakor seveda tudi letnih) pnevmatik na drugi strani iz leta v leto beleži konstantne spremembe in napredek na področju kakovosti in varnosti. To se kaže tudi na vsakoletnih testih največjih avtomobilskih klubov v Evropi, v katerih sodelujejo avtomobilski klubi, kot so ADAC, ÖAMTC, TCS, ANWB in tudi slovenski AMZS. Tovrstni testi – mimogrede samostojna testiranja opravljajo tudi nekatere večje avtomobilistične revije, kot je Auto Bild – dokazujejo, da se njihova kakovost izboljšuje, kar se kaže tudi v tem, da je ponudba vsaj zelo dobrih pnevmatik iz leta v leto bolj pestra, hkrati pa je na trgu vse manj pnevmatik z najslabšimi ocenami.
Tako je recimo med evropskimi proizvajalci le težko najti znamko oziroma pnevmatiko, za katero bi lahko rekli, da njena uporaba ni priporočljiva. Na letošnjem testu zimskih pnevmatik je bila med pnevmatikami dimenzij 205/55 R16, ki veljajo za najbolj razširjene v Evropi, takšna le ena, in sicer King Meiler Winter Tact WT81, pri čemer pa ne gre za novo, temveč tako imenovano obnovljeno pnevmatiko. Sicer pa lahko vse teste AMZS najdete na tej povezavi in si tudi sami ustvarite svoje mnenje: https://www.amzs.si/motorevija/test/pnevmatike.
Kakovost pnevmatik dražjih evropskih znamk je med seboj povsem primerljiva, največ zanimanja pa med kupci velja za pnevmatike znamke Michelin. Življenjska doba takšnih pnevmatik je (odvisno od obrabe) med pet in šest let, pri Michelinovih pnevmatikah pa po besedah Gorca celo do sedem let.
Katere so torej spremembe, zaradi katerih so rezultati na preizkusih iz leta v leto boljši, ali bolje rečeno, katere večje spremembe so se zgodile na področju zimskih pnevmatik? S tem vprašanjem smo se obrnili na Center mobilnosti Špan iz Brezovice, enega izmed največjih vulkanizerskih centrov in prodajalcev novih pnevmatik v Sloveniji, od koder smo dobili odgovor, da na tem področju v zadnjem obdobju večjih ali celo revolucionarnih sprememb vendarle ni bilo. Proizvajalci zimskih pnevmatik tako že nekaj let uporabljajo podobne materiale, z drobnimi izboljšavami, spreminjajo pa se profili gum in deleži posameznih surovin v zmeseh pnevmatik. Seveda gre v tem primeru bolj ali manj za skrivnosti, ki jih proizvajalci skrbno čuvajo zase.
Se pa zato pojavljajo različne nove rešitve in trendi, vezani na posamezne avtomobilske znamke. Tako se recimo lastniki vozil koncerna Volkswagen še vedno pogosto odločajo za nakup tako imenovanih samozatesnitvenih pnevmatik, hkrati pa je med kupci premijskih (nemških) znamk opaziti precejšnje zanimanje za 'run-flat' ali praznovozne pnevmatike, ki omogočajo nadaljnjo vožnjo (v omejenem obsegu) tudi po tem, ko se pnevmatika predre. Prilagajanja proizvajalcev pnevmatik avtomobilom, ki nimajo več rezervnih koles, je tako vse več.
Kljub temu pa je na področju zimskih gum v zadnjem obdobju mogoče opaziti spremembe pri obnašanju kupcev in povpraševanju. Kot pojasnjuje Boštjan Gorc iz podjetja Špan, se je v zadnjih letih občutno zmanjšalo povpraševanje po pnevmatikah dimenzij 14, 15 ali 16 palcev, hkrati pa je skokovito naraslo zanimanje za pnevmatike premera 17 in 18 palcev. Takšno rast je enostavno mogoče pojasniti z vse večjim številom križancev in športnih terencev na slovenskih cestah.
Ne nazadnje statistika kaže, da je delež tovrstnih vozil na naših cestah v primerjavi s preostalimi trgi v Evropski uniji še nekoliko večji. Kljub temu pa se kupci praviloma odločajo in na vozila nameščajo zimske pnevmatike, katerih premer je en palec manjši kot premer letnih pnevmatik – če to seveda dopušča proizvajalec vozila (homologacija). Razlika v ceni je namreč lahko tudi nekaj deset evrov za komplet.
Hkrati s popularizacijo večjih pnevmatik pa so se trendi spremenili tudi na področju prodaje platišč. Vse več kupcev se danes namreč odloča ne le za nakup zimskih pnevmatik, ampak za nakup kompleta platišč in pnevmatik. Ob tem Gorc poudarja, da je prodaja jeklenih platišč praktično zamrla, saj se večina kupcev odloča za nakup aluminijastih platišč. Temu so se prilagodili tudi proizvajalci platišč, ki so začeli izdelovati posebne komplete, namenjene uporabi v zimskih razmerah. Takšna platišča imajo namreč nanesenih več plasti laka, zaradi česar je možnost nastanka poškodb zaradi soli na cesti in peska bistveno manjša.
Evropska zakonodaja določa, da lahko prodajalci kot nove prodajajo pnevmatike, stare do tri leta, pri čemer pa morajo biti te pravilno shranjene: v hladnem in pokritem prostoru ter izolirane pred vplivi okolja.
Poglavje zase na področju zimskih pnevmatik pa predstavljajo izdelki kitajskega porekla. Kot ugotavlja Gorc, se je na evropskih trgih v zadnjih letih pojavilo nešteto novih znamk avtomobilskih znamk kitajskega porekla. Gre za povsem nova imena na tem področju, zato je že kar nekoliko težko slediti njihovemu poreklu, in čeprav se praviloma na testih po kakovostih in zmogljivostih uvrščajo na rep razpredelnic, pa marsikoga na drugi strani premami njihova nizka cena.
A Gorc opozarja, da gre na tem področju za uganko in da kupci, ki se odločijo za nakup pnevmatik višjega cenovnega razreda, v prvi vrsti plačajo kakovost, in ne znamke. Kitajske pnevmatike sicer dosegajo odlične, celo najboljše rezultate na področju učinkovitosti, vendar pa po letu ali dveh od nakupa izgubijo elastičnost, s tem prilagodljivost podlagi in tako postanejo nevarne za uporabo na cesti, saj niso več sposobne zagotavljati ustreznega oprijema.
Vseeno pa ob tem dodaja, da za tovrstne pnevmatike obstaja določen krog kupcev. V prvi vrsti so to trgovci z rabljenimi avtomobili, ki tako kupcem za ugoden denar zagotovijo nove pnevmatike. Drug segment so kupci vozil nižjega srednjega razreda ali pa kupci osebnih vozil, ki letno naredijo nadpovprečno veliko kilometrov. Takšni kupci namreč vsako leto kupijo nov komplet pnevmatik in jih nato ob prehodu na letne pnevmatike zavržejo.
Tudi tukaj se v praksi kažejo omejitve. Za tovrstno možnost se je namreč po izkušnjah Gorca odločilo kar nekaj voznikov kombijev, ki pa so svojo odločitev do konca zime že obžalovali in se tako pred začetkom nove sezone odločili za nakup kompleta pnevmatik katere od bolj uveljavljenih znamk.
Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del