Nepredvidljive vremenske razmere od voznikov terjajo več previdnosti na cesti že ob prvem mrazu.
Nepredvidljivost narave so prvi letos občutili prebivalci višje ležečih krajev, ki so morali že zgodaj zjutraj čistiti vetrobranska stekla. Nizke temperature in srež na steklu so prvi znaki, da je treba vozilo pripraviti na zimo. Ne le z ustrezno opremo in ne šele takrat, ko to zahteva zakon.
Zakon določa, da je treba od 15. novembra do 15. marca uporabljati zimsko opremo. Pri tem je treba letne pnevmatike zamenjati z zimskimi, ki imajo oznako M+S, če vozilo nima druge ustrezne zimske opreme. Vendar datum ne sme biti edino merilo za menjavo pnevmatik. Če pogosto vozimo v višje ležeče kraje, je smiselno zimske pnevmatike namestiti prej. Enako velja, če so letne pnevmatike že močno obrabljene in se bližajo zakonsko določeni najmanjši globini profila 1,6 mm, ko so praktično že izrabljene.
Zimske pnevmatike imajo gumeno zmes, ki je prilagojena nižjim temperaturam, njihov profil pa je oblikovan za zahtevnejše zimske razmere. Tako zagotavljajo boljši oprijem in omogočajo varnejšo vožnjo ter zaviranje v hladnejših razmerah.
Ko letne pnevmatike izgubljajo učinkovitost
Kot orientacijsko merilo za menjavo pnevmatik se pogosto uporablja meja sedmih stopinj Celzija. Ko se temperature spustijo pod to vrednost, začnejo letne pnevmatike izgubljati prednosti pred zimskimi. To še posebej velja za obrabljene ali poškodovane pnevmatike.
Pri občasnih vožnjah in predvsem po mestu, menjava zgolj zaradi kratkotrajnega padca temperature morda še ni nujna. Kljub temu je bolje biti pripravljen, saj lahko ob temperaturah okoli ničle prva zmrzal preseneti na izpostavljenih odsekih ceste, viaduktih, mostovih, v senčnih legah ali gozdovih.
Tam lahko nastane tudi tako imenovani črni led – tanka, prozorna plast ledu, ki je na asfaltu skoraj nevidna, saj je površina videti zgolj mokra. Prav zato je še posebej nevarno. Za nakup novih zimskih pnevmatik, se je smiselno odločiti, še preden se globina profila zmanjša na zakonsko določene tri milimetre.
Pomembne so tudi oznake
Pri izbiri je treba pozornost usmeriti na oznake, ne le na dimenzije, temveč tudi na hitrostni indeks in indeks nosilnosti. Hitrostni indeks je označen s črko (LI, črke od A do Z), indeks nosilnosti pa s številko (LI – dvo- ali trimestna številka pred oznako hitrosti). Slednji je še posebej pomemben pri večjih terenskih vozilih in lahkih gospodarskih vozilih, saj določa največjo dovoljeno obremenitev posamezne pnevmatike.
Smiselno je izbrati tudi čim bolj sveže pnevmatike. Njihovo starost lahko preverite s štirimestno oznako, pri kateri prvi dve številki označujeta teden, zadnji dve pa leto izdelave.
Na isti osi vozila morata biti nameščeni dve enaki pnevmatiki. Na Agenciji za varnost prometa (AVP) svetujejo, da so vse štiri pnevmatike istega proizvajalca in istega tipa.
Kaj pa celoletne pnevmatike?
Sodobne celoletne pnevmatike se po svojih lastnostih vse bolj približujejo zimskim pnevmatikam, zlasti tistim, ki nimajo simbola gore s snežinko in so namenjene manj zahtevnim zimskim razmeram.
Kljub temu jih je bolje razumeti kot kompromis kot pa idealno »obutev« za vse razmere. To velja zlasti za voznike, ki so pogosto na cesti ali se morajo na pot odpraviti tudi v zahtevnih vremenskih razmerah.
Tehnična brezhibnost kot osnova varnosti
Vožnja v zahtevnejših razmerah je še bolj tvegana, če vozilo ni tehnično brezhibno in ustrezno pripravljeno na poznojesenske ali zimske razmere.
Zaradi občutno krajšega dneva naj voznik najprej preveri delovanje vseh svetil. Pomemben je tudi brezhiben sistem brisalcev. Metlice morajo biti nepoškodovane, sistem za čiščenje stekel pa mora delovati brezhibno. Poskrbeti je treba za zadostno količino tekočine za čiščenje stekel, ki mora biti primerna tudi za temperature pod lediščem. Metlice lahko dodatno očistimo s čistilom in čisto krpo.
Preveriti je treba tudi delovanje prezračevalnega in ogrevalnega sistema ter ogrevanja stekel in vzvratnih ogledal. Ti sistemi so pomembni za hitro odrositev stekel in odmrzovanje, s tem pa tudi za dobro vidljivost.
Pri starejših vozilih je priporočljivo poskrbeti tudi za gumijasta tesnila vrat in prtljažnika, ki jih lahko zaščitite z ustreznim sredstvom. Preventivni pregled pri mehaniku pa vas lahko obvaruje pred jutranjimi zagatami z zagonom motorja. Mehanik bo preveril stanje akumulatorja, elektrolita in drugih sklopov, ki so pozimi še posebej obremenjeni.
Vožnjo, načrtovanje poti in oprema ustrezna razmeram
Voznik lahko največ za svojo varnost in varnost drugih udeležencev v prometu naredi tako, da predvidi nevarnosti, ki jih prinašajo spremenjene vremenske razmere, ter jim prilagodi hitrost in način vožnje. Pomembno je tudi, da pot načrtuje premišljeno in zna ustrezno ukrepati ob morebitnem zdrsu, zanašanju vozila ali izgubi oprijema pogonskih koles.
Napredni asistenčni sistemi so lahko dragocena pomoč, vendar jih mora voznik poznati in vedeti, kaj lahko od njih pričakuje. Na AVP svetujejo, da ključnih varnostnih sistemov vozniki izklapljajo, Njihovo delovanje je najbolj učinkovito, kadar je vozilo tehnično brezhibno.
