Koncept urarja in Mercedesa je postal globalna prodajna uspešnica, modni hit in pogosto tudi razlog za slabo voljo med petičneži.
Smarta (Swatch Mercedes ART) sta si tik pred koncem drugega tisočletja zamislila švicarsko urarsko podjetje in Mercedes. V koncept mikroavtomobila, ki bi v nasprotju z drugimi podobnimi zmogel voziti tudi zunaj mest in bi bil povrh vsega še varen in prestižen, ob predstavitvi marsikdo enostavno ni mogel verjeti. A v posmeh vsem skeptikom je Smart tudi po zaslugi prenov in osvežitev (2004 in 2007) uspel proizvesti kar 1,7 milijona teh malih avtomobilov in se na trgu obdržati dolgih 15 let.
Ko je bila v Sloveniji leta 1985 prodana še zadnja Zastava 750 - Fičo, se je zdelo, da avtomobila s konfiguracijo motorja in pogona zadaj v naših salonih ne bo več, če seveda pustimo ob strani Ferrari, Porsche in druge superšportnike. In ko se je Smart s prav takšno konfiguracijo pojavil v salonih naših in drugih evropskih mest, tam ni prav dolgo ostal, saj so jih kupci kljub zasoljeni ceni razgrabili.
Sprva je Smart predstavljal izbiro za petičneže in premožnejše kupce. Razumen človek se z zasoljeno ceno nikakor ni mogel sprijazniti. Lahko si takrat Smarta vozil, meril ali tehtal, na noben način ni bil vreden denarja, ki so ga zanj zahtevali. Ker se prve generacije Smartov, kar se tiče kakovosti in zanesljivosti, niso odrezale najbolje, so z leti ti avtomobili postali dostopnejši. Cene so postale poštene, povečalo pa se je tudi povpraševanje po teh avtomobilih. Smart je z leti tudi nekoliko zrasel, predvsem pa so merski prirastki opazni v notranjosti. A težave so ostale.
Če se vam zdi nakup rabljenega Smarta posrečena ideja, bodite previdni. Življenjska doba teh avtomobilov ni prav dolga ‒ če imamo v mislih obdobje brez pretiranih težav in okvar. Prvi modeli z 0,6- in 0,7-litrskim motorjem so redko prisopihali do 100 tisoč kilometrov. Najpogosteje je bila čezmerna utrujenost teh avtomobilov posledica pomanjkljivega vzdrževanja, kar morda kaže na splošen odnos prvih (premožnih) kupcev do tehnike. Poleg samih težkih okvar motorjev so rade odpovedovale tudi turbine, prihajalo je do puščanja olja, pogosto pa so odpovedovali tudi avtomatski menjalniki. Odpovedovali oziroma pokali so izpušni kolektorji, izpušni sistemi so bili nagnjeni k hitremu prerjavenju, puščali so hladilni sistemi, prihajalo je celo do zlomov vzmeti in prerjavenja prednjih obes (to so sicer reševali z vpoklicem). Žal tudi po prenovi večina teh napak na sami mehaniki avtomobila ni bila zanesljivo odpravljena. Nekoliko zanesljivejši in trajnejši so ti avtomobili postali šele s prihodom litrskih motorjev, pri katerem je imel prste zraven japonski Mitsubishi.
Tudi na splošno so prve generacije dvosedežnega Smarta dajale vtis, da so bolj podobne modnim švicarskim uram kot Mercedesu. Plastična karoserija je bila že pri novih avtomobilih pogosto slabo lakirana in pomarančasta. Karoserijski elementi so bili med seboj tudi nerodno povezani, zato so se pogosto pojavljale težave s tesnjenjem vrat, strehe in majhnega prtljažnega prostora, tudi ropot, ki so ga povzročali vsi ti elementi, ni bil ravno prijeten. Zadnja stekla so bila vpeta zelo nerodno in tatovi so hitro ugotovili, da vlomiti v Smarta sploh ni zahteven podvig.
Tudi elementi v kabini so bili žrtev nedovršenih tehničnih rešitev in ne najbolje izdelanih mehanizmov. Pomik sedežev, odpiranje vrat, zatikanje kljuk in podobno so pri teh avtomobilih na dnevnem redu in tudi notranjost kot celota je precej občutljiva ter neodporna na poškodbe in praske. Z elektroniko ni veliko težav, najde se kakšen slab stik med konektorji in občasno nedelovanje daljinskega centralnega zaklepanja.
A najbolj zanimivo pri Smartu je to, da mu z izjemo napak na področju mehanike vse njegove hibe zlahka oprostimo. Je pač zabaven, vpadljiv avtomobil, ki ga odlikuje tudi majhna poraba goriva in ravno pravšnja poskočnost. Živahne barve in linije ga tudi po več kot desetletju in pol še vedno naredijo privlačnega. Avtomobilček zelo paše kakšni po letih ali v srcu mladi dami. In prijetno je na cesti ali semaforju občudovati to kombinacijo. A so občutki poudarjeno obrnjeni, ko za volanom tega mikroavtomobilčka sedi mišičnjak.
Napisal: Tomažič Matjaž; foto: tovarna/arhiv AM