Če odmislimo vsakoletni decembrski šok, je bila letošnja zima s snegom do začetka februarja skromna, po drugi strani pa izkušnje zadnjih let kažejo, da nas sneg lahko preseneti tudi v marcu ali celo aprilu. Ta sicer poskrbi za pravljično podobo pokrajine, veliko manj pravljična pa je takrat podoba na cestah.

In ko enkrat na snegu zmanjka oprijema, kar se lahko zgodi tudi ob uporabi dobrih zimskih gum, pridejo v poštev le še stare, dobre snežne verige ali pa njihov priljubljen nadomestek – t.i. nogavice oziroma 'štumfi'. Ampak saj vemo, kako je: četudi so verige v prtljažniku, upamo, da jih ne bo potrebno uporabiti. Nepoznavanje verig in njihove uporabe lahko pripelje ne le do zapletov pri reševanju vozila v zasneženih razmerah, ampak tudi k prezgodnjemu uničenju in odpovedi v trenutkih, ko jih najbolj potrebujete. Za nekaj nasvetov smo se obrnili na podjetje Veriga Lesce, kjer nam je na pomoč priskočil univ. dipl. inž. Jernej Reberšak.

Najpomembnejši podatek je dimenzija pnevmatike

Izbira prevelikih verig bo povzročila spodrsavanje po vozni podlagi, zaradi česar vozilu ne bodo nudile optimalnega oprijema, hkrati pa bo tudi hitreje prišlo do njihovega uničenja, pri čemer pa niso izključene niti poškodbe na vozilu zaradi opletajočih verig, ki v najslabšem primeru lahko poškodujejo napeljavo zavorne tekočine, kable za tipala ABS in podobno. Premajhnih verig na drugi strani ne bo mogoče namestiti na pnevmatiko ali pa veriga ne bo pokrila zadosten del površine gume.

A dimenzija avtomobilskih pnevmatik ni edini podatek, ki ga moramo upoštevati pri nakupu verig. Reberšak opozarja, da je pri nakupu verig zelo pomembna njihova debelina. »Priporočamo, da stranke pred nakupom snežnih verig preberejo navodila proizvajalca vozila, v katerih mora biti navedeno, kakšne snežne verige so dovoljene za uporabo, ali je višina člena 7, 9 ali 12 milimetrov. S tem se zavarujete, da ne poškodujete blatnika vozila oz. morda kakih drugih delov vozila.« Ob poškodbah vozila zaradi nepravilne uporabe verig ne bo odgovoren niti avtomobilski proizvajalec niti proizvajalec verig.

Vse snežne verige morajo biti izdelane po ONORM standardu

Pri nakupu verig potrošnike danes do neke mere ščitijo določeni standardi, obvezni za vse vrste verig, ki se pojavijo na trgu. Standard ONORM določa trdoto materiala po globini, poleg tega pa predvideva še minimalno silo porušitve ključnih elementov, to je verige, obroča in vara. Vseeno pa se verige na trgu med seboj še vedno razlikujejo, najbolj po izboru uporabljenega materiala, gostoti mrež oziroma debelini materiala in po kakovosti termične obdelave.

Ustrezna skrb za verige občutno podaljšuje njihovo življenjsko dobo

Kot rečeno morajo vse verige dosegati minimalne standarde kakovosti, zato je v osnovi vsaka veriga 'dobra'. Kljub temu pa se bo nakup dražjih verig na dolgi rok hitro izplačal, še posebej, če jih boste pogosteje uporabljali. Dražje verige so običajno izdelane iz kvalitetnejših materialov in bolje termično obdelane, zaradi česar bo njihova življenjska doba ob ustreznem vzdrževanju precej daljša.

Ravno ustrezna skrb za verige pa je drugi ključni element, ki vpliva na življenjsko dobo verig. Tako kot za avtomobil tudi zanje velja, da sta njihova največja sovražnika vlaga in sol. Verige je zato po vsaki uporabi priporočljivo oprati s toplo vodo, s čimer se s členov spere sol in preostala umazanija s cest, ki se nabere na verigah. A le čiščenje verig po vsaki uporabi, še posebno pri starejših verigah, ne zadostuje. »Pomembno je, da se po vsaki uporabi verige na hitro preveri ali so 'cele' in po potrebi posamezne dele popravi. S tem je zagotovljena pravilna konstrukcija verige in težje pride do poškodb in deformacij.«

Tretji element, ki pomembno vpliva na stanje in delovanje snežnih verig, pa je način vožnje in vozna podlaga. »Podlaga ima vsekakor velik vpliv na obrabo verig. Trša kot je podlaga, večja je obraba verig. Funkcionalno pa podlaga nima vpliva na verige.« Po slovenski zakonodaji je najvišja dovoljena hitrost za vozila, opremljena z verigami, 50 kilometrov na uro. Višja hitrost pa skupaj z večjo maso še dodatno vpliva na življenjsko dobo verig. V tem primeru je torej še toliko pomembnejše, da se držimo podatka o priporočeni debelini členov verige, saj ob pretankih členih obstaja večja verjetnost, da bo veriga popustila pod težo vozila.

Tekstilne prevleke oz. 'štumfi' – da, a le po snegu!

Zadnja leta so v Sloveniji postale vse bolj priljubljene tekstilne prevleke za gume oz. tako imenovane nogavice, ki naj bi nadomestile klasične verige. V primerjavi s slednjimi so namreč nogavice nekoliko lažje, zasedejo manj prostora v prtljažniku, zmanjšujejo možnosti poškodb na avtomobilskih komponentah in, kar je najpomembneje, montaža na platišča je veliko enostavnejša ter hitrejša, poleg tega pa omogočajo udobnejšo vožnjo – vse to so elementi, ki bi znali marsikoga prepričati v nakup.

A Reberšak ob tem opozarja na omejenost uporabe nogavic. »Štumfi« se veliko uporabljajo v skandinavskih državah, kjer ponekod ne čistijo cest in vozijo po snegu. »Štumf« se v primeru uporabe na bolj kopni cesti lahko hitro strga in deformira in ni namenjen za večje sile in teže vozil.« Njihova uporaba je torej smiselna zgolj takrat, ko je cesta v celoti pokrita s snegom.

Koliko snega mora biti na cesti, da namestimo verige?

Na to vprašanje ni točnega odgovora oziroma na to vpliva več faktorjev: podlaga pod snegom, tip snega, kvaliteta in obrabljenost zimskih gum, način pogona na avtomobilu, strmina klanca … Lahko svetujemo le, da jih nataknete malo PRED tem, ko gume ne zmorejo več zagotavljati varnega in zanesljivega premikanja po snegu.

Za konec naj dodamo, da je pri montaži snežnih verig pomembno, da jih namestimo na tisti kolesni par, na katerega je speljan pogon – pri večini vozil je to spredaj, pri nekaterih, kot je denimo velik del vozil znamke BMW, sem pa se uvršča tudi Renault Twingo zadnje generacije, pa je ta speljan na zadnjo os. Obenem lastnikom štirikolesno gnanih avtomobilov priporočamo uporabo verig na vseh kolesih, še posebej pri tistih vozilih, ki niso opremljena z zaporo diferenciala. V tem primeru bi se namreč navor prenesel na kolo z najmanjšim oprijemom, torej na tistega, ki ni opremljen z verigami.

Jure Šujica

Osebna zgodba – ko Gorenjec varčuje tudi pri verigah

Mislim, da je bilo v mesecu aprilu, ko sem se s starim Transporterjem (T4, ime mu je bilo Tone) odpravil na turno smuko na Veliki vrh. Ker je bila dolina že kopna, sem želel z avtomobilom priti malo višje in se zato namesto v Podljubelj odpeljal do Jelendola in naprej proti planinam pod Košuto. Vsaj namen je bil tak. Le nekaj sto metrov od zadnjih hiš, kjer se cesta ob potoku strmo vzpne, se prednji gumi zavrtita v prazno; ne le to, ko se želim ustaviti, oprijema zmanjka tudi pod zadnjim kolesnim parom in Tone se prične dričati vzvratno. Kolesom sem za trenutek pustil, da sledijo podlagi in kombi uspel ustaviti na pesku ob robu ceste. Fiju. A skrb je odveč – saj imam verige! Ki pa so, ker niso bile kupljene namensko za ta avtomobil, ampak sem jih našel v dedkovi garaži, malček premajhne. Ne dosti – še vedno si jih lahko nekako nataknil, a je bilo pri tem jasno, da je 'ketne' premalo; da se jih ne da dobro napeti in da veriga ne pokriva zadostno površino gume. Ne spomnim se točnih oznak, a verige so ustrezale premeru koles in celo širini gum, ne pa tudi njihovi višini – ki pa je pri kombiniranih vozilih višja kot pri osebnih avtomobilih. Zdaj si pa predstavljajte v breg postavljeno gmoto pločevine; na eni strani poledenela cesta, na drugi strani nekaj metrov globok graben s potokom, iz katerega bi me spravil šele traktor, verjetno spomladi … Vzvratno sem se premikal tako, da je bilo potrebno hipno nadzirati vrtenje gum, ker v nekih trenutkih med gumo in snegom pač ni bilo verige. Na predvideno pot zadnjih gum (ki sta bili seveda brez verig) sem zmetal nekaj kamenja, da mi je na koncu s polžjim tempom uspelo priti nazaj v Jelendol. Fiju, drugič.

Nasvet št. 1: avtomobila (običajno) ne kupujete za leto, dve. Zato naj vam tudi za kvalitetne in pravilno velike verige ne bo škoda odšteti takšnega zneska, da ne bodo »dobre le za policiste«, ampak tudi za varno vožnjo v snegu. Verjetno stanejo manj kot blatnik na vašem avtomobilu in tudi manj kot znaša budžet za (potencialno uničene) družinske zimske počitnice.

Nasvet št. 2: poizkusite jih namestiti na suhem dvorišču, pri udobnih temperaturah in pri dnevni svetlobi. Če se jih boste učili natikati, ko bo avtomobil na cesto postavljen pravokotno na smer vožnje, ponoči, v snegu in po možnosti še s prehlajenim otrokom na zadnjem sedežu in nejevoljno sopotnico … No, saj si lahko mislite.

Matevž Hribar