Starejši vozniki - Ko vožnja postane naporna. In nevarna

Vožnja avtomobila je tudi v zrelem obdobju pomemben del aktivnega življenja. Starejši vozniki imajo v prometu, ki je vse bolj zgoščen in zapleten zaradi novih predpisov in sprememb cestne infrastrukture, več težav kot njihovi mlajši kolegi. Poleg tega so sodobni avtomobili opremljeni s tehnologijo, ki jo morajo vozniki obvladovati, da je njihova vožnja varna. Starejši si aktivno vozniško dobo (če jih ne izda zdravje) lahko podaljšajo z vzdrževanjem vozniške kondicije, obiskom osvežitvenih delavnic in tudi z izbiro ustreznega avtomobila.

V programu usposabljanja v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem starejši vozniki preverijo svoje sposobnosti in lastnosti svojega avtomobila. (foto: Amzs) Amzs
29. 6. 2021

Starostna meja za vstop v kategorijo starejših voznikov ni določena uradno, zgolj za potrebe policijske statistične obravnave pa velja, da mednje spadajo tisti, ki so dopolnili 64 let. Gre za zelo različno skupino voznikov, med katerimi so nekateri zelo vitalni in brez večjih težav obvladajo vozniške veščine, seveda pa je tudi precej takšnih, ki jim zaradi usihanja fizičnih in kognitivnih sposobnosti sedenje za volanom povzroča težave.

Starejši vozniki se ob zavedanju slabšanja svojih sposobnosti, predvsem slabšega vida in sluha, zmanjšane motorične gibljivosti in počasnejše odzivnosti, pogosto zanašajo na svoje dolgoletne izkušnje in jih večinoma tudi uspešno uporabljajo. So bolj preudarni in za njihov način vožnje so značilni povečanje varnostne razdalje, manjša hitrost od dovoljene, predhodno in večkratno rahlo zaviranje, daljše čakanje ob vključevanju v promet in podobno.

Nekateri starejši vozniki pa se svojih poslabšanih sposobnosti za vožnjo niti ne zavedajo ali jih celo zanikajo, za volanom pa imajo različne težave, ki pogosto vodijo v povzročitev prometnih nesreč. Iz policijske statistike in ocene prometne varnosti v letu 2020, ki so jo pripravili na Agenciji za varnost prometa, je razvidno, da so pri starejših voznikih med najpogostejšimi vzroki za povzročitev nesreče nepravilni premiki z vozilom, neupoštevanje prednosti in nepravilna stran in smer vožnje.

Pogosto povzročijo trk na parkirnih prostorih pri vzvratni vožnji ali pri menjavanju voznega pasu, ker se o varni možnosti ne prepričajo z obračanjem glave. Prav tako ob vključevanju s stranske na glavno cesto površno pogledajo, ali je cesta res prosta. Vozniki v zrelih letih tudi pogosteje prevozijo rdečo luč, prav tako so pogosteje kot drugi udeleženci v prometu udeleženi v verižnih trčenjih.

Ne nazadnje voznikom (ne samo starejšim) grenijo življenje tudi zahtevni cestni odseki, zapleteni uvozi in izvozi, nelogično postavljene table, večpasovne ceste, preveliko število prometnih znakov ter zapletena in nelogična krožišča. K temu je treba dodati še starejše avtomobile s slabo oziroma pomanjkljivo varnostno opremo, uporabo telefona med vožnjo in moteč pogovor s sopotniki; vse to so pasti, ki med vožnjo prežijo na voznike v zrelih letih še precej bolj kot na mlajše.

Bolezni, zdravila in konec vožnje

Slabšanje zdravja in usihanje vozniške kondicije v poznejših letih vodita v stanje, ko voznik ne more več varno za volan. Nekateri to spoznajo sami, a se težko odpovejo vožnji. Tisti, ki jih muči bolezen, kot je demenca, pa se nezmožnosti za vožnjo niti ne zavedajo. Starejši vozniki pogosto jemljejo različna zdravila in nekatera lahko prispevajo k zmanjšanju psihofizičnih sposobnosti.

Zakon o voznikih, ki ureja veljavnost in podaljšanje vozniških dovoljenj, zgornje starostne meje za izdajo in podaljšanje vozniškega dovoljenja ne predpisuje, vendar morajo vozniki dokazati, da so še sposobni za varno vožnjo. Do leta 2013 ja zakonodaja omogočala samodejno podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja do 80. leta starosti, medtem ko novi zakon določa, da se voznikom, ki so dopolnili 70 let, veljavnost vozniških dovoljenj podaljša za pet let, vendar morajo predložiti zdravniška potrdila, da so telesno in duševno zmožni za vožnjo osebnega avtomobila.

Če osebni zdravnik ali specialist potrdi bolezen, zaradi katere varna vožnja morda ni več možna, mora oseba opraviti preglede že pred to starostjo. Na pregledu za podaljšanje vozniškega dovoljenja pri specialistu medicine dela, prometa in športa, preverijo vid, krvni sladkor in kognitivne sposobnosti, saj se pri teh letih pogosto začne demenca. Kandidati za podaljšanje vozniškega staleža morajo izpolniti vprašalnik s preprostimi vprašanji in narisati uro.

Gre za test prisotnosti demence, ki zanesljivo pokaže kazalnik, da se človek v svojem prostoru in času ne znajde več najbolje. Če zdravnik presodi, da voznik kaže znake, ki lahko negativno vplivajo na voznikovo ravnanje na cesti, je obdobje podaljšanja veljavnosti lahko krajše, ob izrazitejšem poslabšanju sposobnost pa vozniki lahko ostanejo tudi brez vozniškega dovoljenja.

Pri pregledu zdravnik lahko določi omejitve za vožnjo, kot so prepoved vožnje na avtocestah, vožnja samo določene razdalje od doma, vožnja do določene hitrosti ali samo podnevi, voznika pa lahko napoti tudi na preizkus vožnje v šoli vožnje. Približno petina voznikov se mora sprijazniti s tem, da njihove sposobnosti ne zadoščajo več za varno vožnjo, kar je za večino hud udarec, saj se jim zdi, da niso več mobilni in s tem tudi manj svobodni.

V zrelih letih po osvežitev znanja

Skrb za starejše je posebej opredeljena tudi v Nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2013–2022. Agencija za varnost prometa skladno s smernicami in z namenom, da bi se starejši vozniki na cestah čim dlje počutili varne in ostali mobilni, izvaja usposabljanja s štirimi vsebinskimi sklopi.

Gre za projekt z naslovom Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu, v katerem udeležencem osvežijo znanje prometnih predpisov in pravil, predstavijo ključno problematiko, ki se pojavlja na avtocestah in pravilno ravnanje v različnih prometnih situacijah ter posredujejo praktične nasvete o zdravstvenih kriterijih. Vozniki lahko na posebnih napravah preverijo svoj vid na daleč in blizu, kontrast in nočni vid ter se pozanimajo o kriterijih za kontrolni zdravstveni pregled. Po dogovoru lahko opravijo tudi svetovalno vožnjo z ocenjevalcem na vozniškem izpitu.

Samoiniciativno preverjanje sposobnosti vožnje je mogoče tudi v AMZS Centru varne vožnje, kjer voznike na poligonu seznanijo z obvladovanjem vozila v običajnih voznih razmerah in z ustvarjanjem poslabšanih voznih razmer. Poleg tega je na voljo možnost preverjanje uspešnosti vožnje v vsakdanjem prometu tudi v AMZS šoli vožnje, kjer vožnjo ocenjuje učitelj vožnje, ki voznika usmerja v spoznavanje posebnosti različnih prometnih situacij in načine obvladovanja.

Posebna oblika usposabljanja starejših voznikov, s časovno prilagojenim peturnim programom, poskuša zajeti vsebine, ki jih najbolj potrebujejo, oziroma situacije, v katerih se srečujejo z največjimi izzivi. V vsebinah so vključene posebnosti pravil vožnje na avtocestah, pravil prednosti v križiščih in krožiščih ter delovanje elektronskih varnostnih sistemov avtomobilov. V praktičnem delu se srečajo z osnovnimi veščinami varne vožnje.

S programom lahko preizkusijo svoje sposobnosti obvladovanja avtomobila in hkrati usvojijo veščine varne vožnje, pri tem pa spoznajo tudi posebnosti svojega avtomobila. Pogosto se namreč pojavlja nezaupanje v elektronske sisteme, ki so danes v novejših avtomobilih stalnica. Vzroki so v nezadostnem poznavanju načina njihovega delovanja, čeprav odločitev za avtomobil z asistenčnimi sistemi omogoča varnejšo in tudi udobnejšo vožnjo.

»Izpostavil bi še pomen vzdrževanja tako imenovane vozne kondicije, ki je za starostnike še toliko bolj pomembna,« pravi Brane Legan, inštruktor v Centru varne vožnje AMZS na Vranskem. »Seveda nikakor ni nujno, da bi vsak dan opravili več desetkilometrsko vožnjo. Pomembno je njihovo osebno počutje. Vsakodnevni opravki s fizično aktivnostjo pa naj le vključujejo tudi krajše vožnje.«

»Njihovo domače, bivalno okolje jim to omogoča kot vsakokratni trening. S tem bodo imeli možnost ohranjati sposobnost za vožnjo. Z vsakokratnim lastnim, čeprav pogosto nezavednim 'preizkušanjem', se bodo svojih sposobnosti tudi bolje zavedali. Je pa vsekakor priporočljivo, da se starejši vozniki po nepotrebnem ne odločajo za vožnjo v zahtevnejših voznih razmerah, kot so prometne konice, ponoči, ko dežuje, sneži ali je megla,« še dodaja Brane Legan.

V AMZS opažajo tudi, da so med vozniki, zlasti med tistimi z daljšim vozniškim stažem, še vedno taki, ki so, ne glede na tehnološki napredek vozil, spremembe v zakonodaji in pri cestnoprometnih predpisih, infrastrukturi in prometni signalizaciji prepričani o svojih vozniških sposobnostih oziroma menijo, da se ne morejo naučiti ničesar novega.

Izbira ustreznega avtomobila

Čeprav večina proizvajalcev avtomobilov pogosto poudarja, da so njihovi modeli namenjeni ljudem z aktivnim življenjskim slogom, novejši avtomobili tudi starejšim voznikom omogočajo lažjo vožnjo. Strokovnjaki starejšim voznikom svetujejo izbiro avtomobila s samodejnim menjalnikom, ki daje več možnosti za zbrano spremljanje dogajanja na cesti. Prav tako so koristni varnostni pripomočki za prepoznavanje vozniških napak, kot sta opozorilnik za prevoženo sredinsko ali robno črto in sistem za samodejno zaviranje ob nevarnosti naleta.

Zagotovo je še kako primeren tudi pomočnik ali asistenca za samodejno parkiranje, pa kamere za pregled okolice vozila ... Vsekakor pa se tudi proizvajalci vse bolj trudijo narediti avtomobil, ki bo vožnjo in bivanje v njem naredil kar najbolj brezstresno tudi starejšim voznikom. Tako Ford na primer že nekaj časa preizkuša avtomobile s tako imenovano obleko za tretje življenjsko obdobje, ki simulira zmanjšanje gibalnih sposobnosti.

Pri izbiri avtomobila so pomembni tudi velik kot odpiranja vrat, nekoliko višje postavljen sedalni del sedeža, velika vzvratna ogledala ter stikala in ročice, ki so nameščeni čim bliže volana. Vse to je dobrodošlo za voznike, ki se zaradi starosti tudi vse hitreje utrudijo. Nemški avtomobilski klub ADAC je pripravil celo izbor avtomobilov, ki najbolje ustrezajo potrebam starejših voznikov. Osnovna merila za izbor so bila dolžina, ki ne presega štirih metrov in pol, višina, ki je najmanj poldrugi meter, višina sedežev vsaj 47 centimetrov, štiri ali pet sedežev ter višina nakladalnega roba prtljažnika največ 77 centimetrov. 26 novejših avtomobilov so razvrstili v štiri cenovne razrede od manj kot 20.000 do 40.000 evrov.

In najpomembnejše, dobro je, če si ob nakupu prodajalec vzame nekaj več časa za razumljivo in starejšim ljudem prilagojeno razlago o delovanju avtomobila in njegovih sistemov.

Opozorilni znaki

Pri starejših voznikih, ki jim pohaja vozniška kondicija ali zaradi zdravstvenih oziroma starostnih tegob niso več sposobni za varno vožnjo, se pojavijo opozorilni znaki, ki nakazujejo, da se njihov čas za volanom izteka (vir: AVP, AMZS):

– Vožnja in ravnanje drugih udeležencev jih pogosto vznemirita.

– Pogosto zapeljejo čez črto ali zadenejo ob rob pločnika.

– Na avtomobilu se pojavlja več prask in udrtin od trkov v ograje ali vrata.

– Za vožnjo do cilja porabijo več časa, zmedeni so tudi v poznanem okolju.

– Težko sledijo prometnim znakom in signalizaciji, zlasti spremenjenim.

– Med vožnjo se težje zberejo in hitro jih zmotijo druge stvari.

– Pogosteje dobivajo kazni in globe za prometne prekrške.

– Pogosteje se znajdejo v situaciji, ko bi se skoraj zgodila nesreča.

– Napačno presojajo hitrost in oddaljenost drugih udeležencev v prometu.

Povzročijo vsako sedmo nesrečo

Po podatkih policijske statistike se je v letu 2019 zgodilo 18.469 prometnih nesreč, vozniki, starejši od 64 let so jih povzročili 14 odstotkov. Med vozniki z veljavnim vozniškim dovoljenjem je bilo 37 odstotkov starejših od 61 let. Šte- vilo starejših voznikov, torej tistih, ki so dopolnili 64 let, se v Sloveniji vsako leto poveča za približno deset tisoč, s staranjem prebivalstva pa se bo to število še povečalo. Po podatkih policije in Agencije za varnost prometa starejši najpogosteje povzročajo prometne nesreče zaradi neprevid­nih premikov z vozilom, najpogostejši vzroki za prometne nesreče z umrlimi ali poškodovanimi pa so v tej starostni skupini neupoštevanje pravil o prednosti, nepravilna smer ali stran vožnje in neprilagojena hitrost.