Anatomija slovenske vožnje

13. 2. 2020 | Jure Šujica
Deli

Devetdeset odstotkov najhujših prometnih nesreč nastane zaradi človeških napak.

Naj dvigne roko tisti, ki meni zase, da je dober voznik in bi danes opravil vozniški izpit. Verjetno je delež takšnih precej višji od deleža tistih, ki bi vozniški izpit dejansko tudi naredili. Statistika namreč kaže, da bi vozniški izpit, če bi ga ponovno opravljala, danes uspešno prestala le kakšna polovica vseh še vedno aktivnih voznikov. Vsaj tako pravijo podatki Zavarovalnice Triglav, zbrani v sklopu Turneje mobilnosti in danes predstavljeni na dogodku Anatomija slovenske vožnje.

Drži, da so slovenske ceste v povprečnem stanju in da bi na tem področju lahko naredili večji napredek, enako pri urejanju prometne infrastrukture. A največja nevarnost je v voznikih in pa, kot opozarja izredna profesorica na Filozofski fakulteti univerze v Mariboru, sicer pa ena izmed današnjih govornic Sara Tement, v našem odnosu do nevarne vožnje. Tementova izpostavlja dejstvo, da nevarna in hitra vožnja lahko prineseta hitrejši oziroma pravočasen prihod na cilj. Ali če posplošimo, hitra (in nevarna) vožnja nam bo prinesla 'nagrado', že misel na to pa na ljudi na splošno deluje veliko močneje, kot možnost takšne ali drugačne kazni, tudi v obliki prometne nesreče z blažjimi ali celo hujšimi posledicami.

V akciji, ko so vozniki ponovno opravili izpitno vožnjo, je za volan sedlo 281 (večinoma moških) voznikov. Raziskovalci so jim za 20 minut dolg preizkus  pripravili več scenarijev in z različnimi elementi motili njihovo pozornost. Izkazalo se je namreč, da so prav motilci, pri čemer je najbolj vpliven mobilni telefon, pogosto povod za nastanek nevarnih situacij na cesti. To teorijo zagovarja tudi Tementova, ki pravi, da ne gre le za motorično motnjo, ampak tudi za psihično, ki še dodatno zmanjšuje pozornost. Zato smo, kot opozarja mag. Boris Kuhelj, direktor osrednjega regijskega škodnega centra v Zavarovalnici Triglav, danes pogosteje priča prometnim nesrečam, ki jih povzročijo na primer mamice z dvema otrokoma zaradi uporabe mobilnega telefona kot pa mladi, ki se v opitem stanju z zabave sami vračajo domov z avtomobilom.

Na obnašanje voznikov na cestah še vedno močno vpliva tudi to, odkod posameznik prihaja in kaj vozi. Znanstveni sodelavec inštituta za slovensko narodopisje na SRC SAZU Dan Podjed poudarja, da še vedno velja, da so vozniki velikih črnih (in po možnosti nemških) limuzin prepoznani kot nevarni in objestni vozniki, ki povzročijo največ nesreč, čeprav statistika kaže, da glede na število prevoženih kilometrov, ki jih prevozijo na leto, v primerjavi z drugimi vozniki, ni razlik. Statistika pravzaprav kaže, da še največ nesreč povzročijo vozniki električnih vozil, do katerih Slovenci nismo tako negativno naperjeni kot do prvih. Negativen odnos – tega slovenski vozniki avtomobilov izražamo v različnih pasivno-agresivnih oblikah – pa se kaže tudi do kolesarjev in pešcev.

Udeleženci razprave se strinjajo, da je rešitev v vozniku in njegovem odnosu do uporabe avtomobila, drugih udeležencev na cesti in motilcev pozornosti. Vsaj  dokler na cesto ne bodo zavili samovozeči avtomobili, kar pa se še nekaj let ali desetletij zagotovo ne bo zgodilo. Do tedaj bodo za varnost skrbele tudi takšne akcije, kot jih pripravlja Zavarovalnica Triglav, ki bo Turnejo mobilnosti pripravila tudi prihodnje leto.