Gre za pravo umetniško delo, ki pa bo dejansko tudi vozno.
Audi Tradition je rekonstruiral enega najbolj nenavadnih in tehnično naprednih dirkalnih avtomobilov tridesetih let prejšnjega stoletja. Auto Union Lucca, aerodinamični avtomobil iz leta 1935, ki je v tistem času nosil svetovni hitrostni rekord, bo po premieri v italijanski Lucci prvič javno na cesto zapeljal julija na festivalu hitrosti v Goodwoodu.
Avtomobil je dobil ime po kraju, kjer je 15. februarja 1935 Hans Stuck dosegel enega najbolj odmevnih hitrostnih rekordov tistega časa. Na ravnem odseku avtoceste pri Lucci je z letečim startom prevozil miljo s povprečno hitrostjo 320,267 km/h, merilne naprave pa so pri enem izmed prehodov zabeležile najvišjo hitrost 326,975 km/h. Auto Union ga je zato oglaševal kot »najhitrejši cestni dirkalnik na svetu«.
Osnova je bil dirkalnik Auto Union iz zgodnjega obdobja srebrnih puščic, vendar z močno predelano karoserijo. Inženirji so rezultate testiranj v vetrovniku v Berlin-Adlershofu prenesli v obliko zaprte, nizke in podaljšane karoserije z izrazito zoženim zadkom. Za evropske dirkalnike je bil tak pristop takrat še redek. Kolesa so bila pokrita, odprtine za dovod zraka so bile skrbno umeščene, izpušne cevi pa speljane navzgor. Pod karoserijo je bil šestnajstvaljni motor s prostornino približno petih litrov in močjo 252 kilovatov (343 KM).
Zgodba rekordnega poskusa pa kljub temuni bila premočrtna. Auto Union je sprva nameraval rekord loviti na Madžarskem, na odseku pri Gyónu, kjer je Mercedes-Benz pred tem postavil svoj rekord. Zaradi slabega vremena in tudi tehničnih težav se je ekipa premaknila proti Italiji, najprej proti Milanu, nato še južneje. Primeren odsek so našli med Pescio in Altopasciem, blizu Lucce. Cesta je bila skoraj ravna, široka približno osem metrov in dovolj gladka za lov na hitrostni rekord.
Slednji je bil del ostrega prestižnega boja med Auto Unionom in Mercedes-Benzom. Trideseta leta so bila obdobje, ko so znamke hitrost uporabljale kot dokaz tehnične premoči. Auto Union, nastal leta 1932 z združitvijo znamk Audi, DKW, Horch in Wanderer, je v tem boju nastopal z značilno sredinsko nameščenimi motorji, Mercedes-Benz pa s klasičnejšo zasnovo z motorjem spredaj.
Lucca pa ni ostal le avtomobil za podiranje rekordov. Maja 1935 sta podobno zasnovana zaprta dirkalnika nastopila na dirki Avus v Berlinu, kjer omejitev mase 750 kilogramov ni veljala. Avtomobila sta bila hitra, a ne dovolj zanesljiva. Bernd Rosemeyer je moral odstopiti po poškodbi pnevmatike, princ Hermann zu Leiningen pa zaradi težav s hladilnim sistemom. Rekordni avtomobil je tako pokazal obe plati takratnega dirkanja: izjemno tehnično drznost in zelo ozko mejo med uspehom in polomom.
Pa se vrnimo v sodobni čas. Audi je rekonstrukcijo legendarnega "bolida" zaupal britanskemu specialistu Crosthwaite & Gardiner. Delo je trajalo nekaj več kot tri leta, avtomobil pa je bil dokončan letos spomladi. Ker originalnega avtomobila v Audijevi zgodovinski zbirki ni, so se pri izdelavi oprli na fotografije, arhivsko dokumentacijo in primerljive tehnične rešitve iz družine Auto Unionovih srebrnih puščic.
Nekaj kompromisov so morali sprejeti prav pri motorju. Vgrajen je namreč šestlitrski šestnajstvaljnik iz Auto Uniona Type C, saj je navzven zelo podoben petlitrskemu motorju iz leta 1935. Zaradi prihodnjih demonstracijskih voženj so dodali tudi nekatere kasnejše rešitve, povezane s hlajenjem in zanesljivostjo.
V Audijevem vetrovniku so konec aprila izmerili količnik zračnega upora 0,43, kar lepo pokaže, kako resno so se že pred več kot devetimi desetletji ukvarjali z aerodinamiko. Auto Union Lucca bo po statični premieri v Italiji svojo prvo dinamično predstavitev doživel med 9. in 12. julijem 2026 v Goodwoodu.
