Audi se pripravlja na svojo prvo avtomobilsko tovarno v ZDA, pri čemer mu bodo ameriške oblasti pomagale z zajetnimi finančnimi spodbudami. Nemški proizvajalec razmišlja tudi o dodatni širitvi proizvodnje, ki bi skupno vrednost naložbe povečala na sedem milijard dolarjev. V ozadju odločitve so tudi ameriške carine na uvožene avtomobile.
Audi je konec oktobra napovedal gradnjo svoje prve ameriške tovarne v zvezni državi Georgia, nedavno objavljeni dokumenti pa razkrivajo, kako radodarno bodo oblasti podprle projekt. Za štiri milijarde dolarjev vredno naložbo bo proizvajalec prejel približno milijardo dolarjev davčnih olajšav, nepovratnih sredstev in druge podpore.
Tovarna bo stala v bližini mesta Macon, proizvodnjo pa naj bi začela v začetku prihodnjega desetletja. Po načrtih bo lahko letno izdelala približno 200.000 športnih terencev, zaposlitev pa naj bi dobilo 4.500 ljudi.
Toda Audijevi načrti bi lahko bili še precej obsežnejši. Dokumenti regionalne razvojne agencije Mid-Georgia Gateway Development Authority razkrivajo, da podjetje preučuje tudi drugo fazo naložbe, vredno dodatne tri milijarde dolarjev. Ta bi do leta 2033 prinesla še 3.000 delovnih mest, skupno število zaposlenih pa bi se povzpelo na 7.500.
Američani odpirajo denarnico
Georgia je za prihod tovarne pripravljena nameniti precejšnja sredstva. Audi bo brezplačno dobil približno 607 hektarjev veliko zemljišče, poleg tega pa mu država zagotavlja 458 milijonov dolarjev davčnih ugodnosti.
Več kot 120 milijonov dolarjev bo namenjenih urejanju infrastrukture, železniških povezav, sanaciji zemljišča in gradbenim delom. Dodatnih 430 milijonov dolarjev je predvidenih za cestno in komunalno infrastrukturo, oskrbo z vodo ter usposabljanje in zaposlovanje delavcev.
Skupna javna podpora tako presega milijardo dolarjev, kar kaže, kako močno si ameriške zvezne države prizadevajo privabiti velike avtomobilske naložbe.
Trumpove carine kot dodatna spodbuda
Pri Audijevi odločitvi imajo pomembno vlogo tudi ameriške carine. Nemški proizvajalec namreč vse avtomobile za ameriški trg trenutno uvaža iz Evrope ali Mehike, zaradi česar je še posebej izpostavljen trgovinski politiki Washingtona.
Po poročanju Reutersa naj bi administracija predsednika Donalda Trumpa Audiju v zameno za naložbo v ameriško proizvodnjo ponudila ugodnejšo carinsko obravnavo.
Audi si prizadeva, da bi se carinska stopnja za avtomobile, uvožene iz Evropske unije, s sedanjih 15 odstotkov znižala na 7,5 odstotka. Ameriško ministrstvo za trgovino naj bi bilo pripravljeno pristati na približno 10-odstotno stopnjo, vendar dogovor še ni potrjen.
Takšna ureditev bi bila del širšega programa, s katerim želi Washington avtomobilske proizvajalce spodbuditi k selitvi oziroma širitvi proizvodnje na ameriških tleh.
Za Audi je finančni vložek velik, vendar so visoki tudi stroški sedanjega poslovanja. Carine na avtomobile, jeklo, aluminij in sestavne dele so podjetje lani stale približno 1,4 milijarde dolarjev.
Ameriška tovarna bi zato lahko dolgoročno zmanjšala njegovo odvisnost od uvoza in ublažila posledice trgovinskih omejitev. Audi dodatnih načrtov za širitev za zdaj ni želel komentirati.
