Brez akumulatorja ne greste nikamor!

Navkljub tisočim sestavnim delom, kilometrom žic in številnim računalniškim modulom je za to, da vaš avtomobil obstane na mestu, s čimer se vaši načrti in dnevna rutina kaotično spremenijo, največkrat zaslužna preprosta naprava, brez katere v svetu avtomobilizma dejansko ne gre že debelih sto let – avtomobilski akumulator.

Poskrbite, da bodo kabli na priključkih akumulatorja vedno čisti in čvrsto privijačeni. (foto: Profimedia) Profimedia
17. 2. 2021

Medtem ko smo bili še pred dobrim deset­letjem ob zamenjavi akumulatorja lahko brez skrbi, je danes zaradi napredka marsikaj precej drugače. Tudi akumulatorji namreč sledijo spremembam pri razvoju avtomobilov, zato je njihova zamenjava nekoliko bolj zapletena. Akumulatorska industrija je pri startnih in cikličnih akumulatorjih bist­veno bolj specializirana kot pred dobrim desetletjem. A lepo po vrsti.

AKUMULATOR – kaj je in kako deluje

Če bi preprosto zapisal, da je akumulator elektronska naprava z zalogo električne energije, bi vas najverjetneje učil krive vere. Akumulator veliko bolje označimo, če rečemo, da gre pravzaprav za posodo oziroma zaboj, v katerem je električna energija shranjena v kemični obliki. Glavni sestavni deli akumulatorja so poleg ohišja (zaboja) še polovi izvodi (priključki) in celice, ki so sestavljene iz negativnih in pozitivnih plošč, ki so med seboj ločene s separatorji. Medtem ko debelina plošč v celicah vpliva na kapaciteto akumulatorja, število in površina plošč vplivata na zagonsko moč akumulatorja. Pri avtomobilskih akumulatorjih je število celic odvisno predvsem od prostora, ki je namenjen akumulatorju.

Avtomobilski akumulator električno energijo sprošča v obliki enosmernega toka, ki nastaja kot posledica kemične reakcije. Do te kemične reakcije pride po zaslugi elektrolita, ki je pravzaprav raztopina žveplene kisline. Elektroni, ki nastajajo pri tej kemični reakciji, se nakopičijo na priključnem terminalu z minus polom in ob priključitvi na električni porabnik stečejo na pozitivnega. Tako se začne proces praznjenja akumulatorja, hkrati pa se na obeh ploščah tvori svinčev sulfat. Pri tem se koncentracija žveplene kisline zmanjša in pretvori v vodo. Prav ta voda lahko povzroči težavo, saj lahko pri nizki temperaturi zamrzne, pri visoki pa sčasoma tudi izpari. Zato je treba pri standardnih akumulatorjih občasno oziroma po potrebi dodajati destilirano vodo. Proizvajalci akumulatorjev odsvetujejo električno polnjenje zamrznjenih akumulatorjev, saj se med polnjenjem tvorita kisik in vodik (iz H2O), ki sta v idealnih okoliščinah lahko tudi eksplozivna.

VRSTE IN TEHNOLOGIJE

O vrstah in tehnologijah akumulatorjev lahko danes pri prodajalcih in na spletu dobite ogromno različnih informacij, navkljub temu pa so principi delovanja večine avtomobilskih akumulatorjev domala isti. Poznamo start­ne in ciklične akumulatorje. Prvi so seveda namenjeni zagonu motorja, drugi pa vzdrževanju stalnih porabnikov. Ti drugi namreč bolje prenašajo globoko izpraznitev in so vse pogostejši v navtiki, karavaningu ter tudi pri nekaterih (predvsem prestižnih) avtomobilih.

Obstaja tudi tretja vrsta akumulatorjev. To so t. i. dual akumulatorji, pri katerih gre za kombinacijo startnih in cikličnih akumulatorjev. Elektronski sistemi v sodobnih avtomobilih vse pogosteje zahtevajo stalno vzdrževanje električne napetosti, zato so se proizvajalci akumulatorjev prilagodili potrebam avtomobilskih proizvajalcev in danes ponujajo številne kombinacije akumulatorjev glede na zagonski tok in kapaciteto. To jim uspeva predvsem tako, da v akumulatorje (odvisno od potreb) vgrajujejo ravne, tubularne ali pa spiralne plošče (akumulatorji AGM), s čimer povečajo površino plošč in posledično zagonsko moč akumulatorjev, hkrati pa ostanejo znotraj predvidenih zunanjih dimenzij. Te plošče so večinoma izdelane iz različnih zlitin svinca in kalcija (PB-CA), če pa so tako pozitivne kot negativne plošče narejene iz enake zlitine, govorimo o tehnologiji CA-CA, ki jo danes uporabljajo za izdelavo večine avtomobilskih akumulatorjev.

Toda akumulatorji električnih vozil so pogosto narejeni po tehnologiji čistega svinca (pure lead), kar pomeni, da so pozitivne plošče izdelane iz skoraj 100-odstotno čistega svinca. Take plošče so tanjše in jih je v enako veliko ohišje mogoče vgraditi več. S tem se poveča površina, kar pomeni večji zagonski tok, večjo odpornost proti globoki izpraznitvi ter večje število ciklov polnjenja/praznjenja. Hkrati so tovrstni akumulatorji tudi lažji in žal tudi bistveno dražji.

SLEDITE SPECIFIKACIJAM PRVE VGRADNJE

Pred leti se je bilo treba ob nakupu akumulatorja ozirati izključno na dimenzije in zagonsko moč akumulatorja. Slednja se najpogosteje meri v CCA (cold cranking power) in se izraža v amperih; načeloma pa je včasih veljalo, da manjša odstopanja v zagonski moči akumulatorja niso vplivala na njihovo funkcionalnost in življenjsko dobo. Ker pa je v sodobnih avtomobilih tudi veliko različnih elektronskih porabnikov, ki jih je treba napetostno vzdrževati, je danes poleg zagonske moči pomembna tudi kapaciteta akumulatorja.

Zato je danes pravilo, da ob nakupu novega akumulatorja sledimo specifikacijam prve vgradnje, bistveno pomembnejše kot nekoč. Nič ni narobe, če izberete zmogljivejši akumulator, saj zaradi omejenosti prostora, ki je namenjen akumulatorju v osebnih avtomobilih, ta gotovo ne bo toliko zmogljivejši, da bi bilo treba zamenjati tudi alternator.

NITI NE VARČUJTE NITI NE RAZSIPAVAJTE Z DENARJEM

Nekateri prodajalci rezervnih delov sicer razpolagajo z bogato zalogo in ponudbo akumulatorjev, nimajo pa potrebnega znanja, da bi vam lahko dobro svetovali. Glavnina ponudbe je namreč skoncentrirana na dve vrsti startnih akumulatorjev: na akumulatorje EFB (s prostim elektrolitom) in AGM, pri katerih je s kislino napojena steklena volna, poenostavljeno pa jim rečemo gel ali želatinasti akumulatorji.

Svetujem torej, da ste pri nakupu akumulatorja za avto­mobil s sistemom start&stop (S&S) posebno pozorni. Akumulatorje AGM je treba zamenjati z akumulatorji AGM, EFB pa lahko zamenjate z EFB ali AGM. Nikar ne varčujte in ne nadomestite akumulatorja S&S s standardnim. Ta 'rešitev' se ne obnese, saj je polnilni sistem v avtomobilih s sistemom S&S prilagojen akumulatorjem S&S, zato je življenjska doba akumulatorja, četudi sistem redno izklapljate, občutno krajša.

Preden vam bo trgovec prodal praviloma dražji akumulator AGM, preverite, kje v vašem avtomobilu je akumulator vgrajen. Če je nameščen poleg motorja, bo zaradi ekstremnih temperatur (ki same po sebi vplivajo na akumulator) izpustil dušo v zelo kratkem času. Tudi poskusi nekaterih serviserjev in tudi proizvajalcev, da bi to preprečili z zavijanem tako nameščenih akumulatorjev v izolacijske materiale, niso obrodili uspeha. Hočem reči – dražji akumulator ne pomeni nujno tudi, da bo vzdržal dlje. Priemren prostor za akumulator AGM je v kabini ali prtljažnem prostoru avtomobila, torej tam, kjer so temperature bistveno nižje kot pod pokrovom motorja. Na drugi strani velja biti pri avtomobilih, pri katerih je akumulator nameščen v potniški kabini (dno vozila, prtljažnik), posebno previden pri izbiri akumulatorja, saj so ti praviloma izdelani v tehnologijah, pri katerih je izpust škodljivih plinov minimalen.

KUPUJTE TAM, KJER BOSTE DOBILI SVEŽ AKUMULATOR

Vaš avtomobil vam bo morda z nekaterimi znaki, še preden bo akumulator povsem odpovedal, namig­nil, da gre življenjska doba akumulatorja h koncu. Obotavljanje pri zagonu motorja že kaže na morebitno izrabljen akumulator, ki pa ga je v nekaterih primerih mogoče tudi regenerirati. Pri akumulatorjih z manjšo kapaciteto in zagonsko močjo to sicer ni stroškovno upravičeno, pri večjih pa se o tem morda splača razmisliti. Vsekakor pa vam, če vozite redko in na kratke razdalje, priporočam, da v vmesnem času akumulator priklopite na vzdrževalec, ki bo skrbel, da bo akumulator vseskozi v dobri kondiciji.

Ko je nakup akumulatorja neizogiben, pa svetujem, da novega kupite na tistem prodajnem mestu, kjer ga boste zagotovo dobili svežega. Kajti če akumulator ni svež ali pa vsaj ni ustrezno redno polnjen, je sulfatiziran že pred nakupom. Sulfatizacija akumulatorja je sicer normalen pojav. Gre za to, da se pri kemični reakciji z elektrolitom tvori svinčev sulfat, ki se v obliki kristalov nabira na ploščah. Če se akumulatorja takoj ne napolni, iz teh kristalov nastane trdna obloga, hkrati pa se poveča notranja upornost. Akumulator tako kaže lažno napetost, zato ga polnilec ne napolni do konca in posledično ne zmore zagotoviti dovolj energije za zagon motorja ali delovanje elektronskih naprav v vozilu.

Torej, na prodajnih mestih, kjer so akumulatorji le dodat­na ponudba v naboru tisočev drugih prodajnih artiklov, obstaja večje tveganje, da bo že nov akumulator sulfatiziran. V mislih imam razne svaštarnice v okviru večjih trgovskih centrov, nekatere odročne bencinske črpalke in podobna prodajna mesta.

In cena? Glede na razmere na trgu se korektna cena standardnega akumulatorja solidne kakovosti giblje okrog 1,25 evra/amper, akumulatorja S&S pa okrog 1,85 evra/amper.

DOBRO JE VEDETI

Brez težav lahko zapišem, da je avtomobilski akumulator precej živa stvar, zato se razumljivo precej intenzivno odziva tudi na svojo okolico. Pri tem imam v mislih predvsem zunanjo temperaturo. Pri temperaturi okrog 0 stopinj Celzija se kapaciteta akumulatorja zmanjša za okrog 25 odstotkov, pri temperaturi –30 stopinj Celzija pa že za 50. Hkrati se podaljšata čas polnjenja in tudi življenjska doba (celo do 100 odstotkov). Nasprotno pa se pri temperaturi 45 stopinj Celzija kapaciteta poveča za približno 20 odstotkov, življenjska doba pa skrajša za približno 40 odstotkov. Zato je še zlasti poleti priporočljivo, da avtomobil parkirate v garaži ali vsaj v senci.

Ena od neljubih lastnosti akumulatorjev je tudi, da se pri temperaturi med 15 in 25 stopinj Celzija (torej pri garažni temperaturi) hitrost samopraznjenja podvoji, kar pomeni, da tisti, ki se z avtomobilom vozite zelo redko, resno tvegate, da akumulator motorja ne bo več zagnal. Vsekakor priporočam, da v takih primerih akumulator priklopite na vzdrževalnik (dober stane okrog 40 evrov).

Še zlasti pa na življenjsko dobo akumulatorja vplivajo kratke zimske vožnje. V tem primeru se akumulator nikoli povsem ne napolni, kar pomeni, da se preveč izprazni in sulfatizira, v najslabšem primeru pa celo zamrzne. V takih primerih je treba akumulator, če mu želite podaljšati življenjsko dobo, vsaj enkrat na teden dodatno električno polniti.

Povprečna življenjska doba akumulatorja v Evropi in drugod, kjer je podnebje podobno našemu, traja štiri leta. Če boste zgoraj navedene podatke povezali z akumulatorjem vašega avtomobila, boste torej vsaj približno vedeli, kako dober je še vaš akumulator.

IN KAJ STORITI, ČE SE MOTOR

NE ZAŽENE?

Večina se vas je gotovo že soočila s tegobami, ki jih povzroči izpraznjen akumulator, zato verjetno veste, da se težave praviloma ne da rešiti v nekaj minutah. Prva od možnosti je seveda, da prazen akumulator napolnite ali pa ga zamenjate z novim. Druga možnost je, da motor zaženete s premostitvenimi električnimi kabli ob pomoči drugega vozila.

A zaradi samih specifikacij in lastnosti sodobnih avtomobilov je ta druga mož­nost danes precej manj enostavna, kot je bila pred leti. Prvič, nekateri avtomobili imajo dostop do akumulatorja, ki bo električno energijo daroval, dejansko onemogočen. Enako lahko velja tudi za avtomobil, v katerem je akumulator, ki potrebuje dodatno pomoč pri zagonu motorja.

Zaradi tega so proizvajalci v motornih prostorih avtomobilov vgradili točke za zagon motorja s premostitvenimi kabli ali zunanjim prenosnim akumulatorjem. Pri takih avtomobilih je že zaradi električne instalacije zagon največkrat mogoč izključno z uporabo teh točk. Če jih ne boste našli sami, poglejte v navodila za uporabo. Preden boste sploh poskusili tako zagnati motor, morate vedeti, da vozilo s hibridnim pogonom lahko pomaga navadnemu avtomobilu, ne pa tudi obratno.

Seveda je povsem odveč nasvet, da morate tako pozitivna kot negativna pola darovalca in prejemnika električne energije pravilno povezati. Pri tem pa, zlasti še, če pri tem sodelujejo vozila s priključnimi točkami v motornem prostoru, obstaja možnost, da boste premostitvene kable priklopili narobe. In kako to naredite pravilno?

I. Če ima vozilo z izpraznjenim akumulatorjem priklopne točke in prejema energijo od vozila z akumulatorjem v motornem prostoru:

1. Povežite pozitivni (rdeči) premostitveni kabel s pozitivno priklopno točko na vozilu z izpraznjenim akumulatorjem in pozitivnim polom na akumulatorju darovalca.

2. Povežite negativni (črni) premostitveni kabel z negativno priklopno točko na vozilu z izpraznjenim akumulatorjem in ustrezno maso na darovalcu (blok motorja, priključek na bloku …).

II. Če je izpraznjen akumulator nameščen v motornem prostoru in prejema energijo od vozila s priklopnima točkama:

1. Povežite pozitivni (rdeči) premostitveni kabel s pozitivno priklopno točko darovalca in pozitivnim polom na akumulatorju prejemnika energije.

2. Povežite negativni (črni) premostitveni kabel z negativno priklopno točko darovalca in ustrezno maso na prejemniku (blok motorja, priključek na bloku …).

III. Če imata tako vozilo, ki daruje, kot vozilo, ki prejema energijo, priklopne točke za zagon:

1. Povežite pozitivni (rdeči) premostitveni kabel s pozitivno priklopno točko darovalca in pozitivno priklopno točko prejemnika energije.

2. Povežite negativni (črni) premostitveni kabel z negativno priklopno točko darovalca in negativno priklopno točko prejemnika energije.

Pri vozilih, ki za zagon potrebujejo manjši zagonski tok (manjši bencinski motorji) in kadar akumulator ni povsem izpraznjen, lahko s premostitvenima kabloma povežete oba akumulatorja tudi neposredno.

Če se motor kljub obračanju zaganjalnika po desetih sekundah ne zažene, postopek zagona ustavite. Počakajte minuto, nato proces ponovite. Ne glede na izvedbo povezovanja premostitvenih kablov pa potem, ko motor deluje, premostitvene kable odstranite v nasprotnem vrstnem redu, kot ste jih priklopili. Preden premostitvene kable odstranite, po potrebi počakajte toliko časa, da motor darovalca normalno steče, električne naprave (prezračevanje, ogrevanje stekla …) pa začnejo normalno delovati. Vsekakor je nujno, da motor po zagonu neprekinjeno teče vsaj 40 minut, saj bi se moral v tem času dovolj napolniti za kasnejše normalno delovanje.

Še preden pa se boste sploh lotili zagona motorja s premostitvenimi kab­li, vam iz lastnih izkušenj povem, da niso vsi kabli dobri. S tistimi, ki ste jih kupili za 15 evrov v kakšnem diskontu, se lahko pri globoko izpraznjenem akumulatorju dobesedno samo še obesite na kakšno bližnjo vejo. Dober, predvsem pa zanesljiv komplet premostitvenih kablov pri specializiranem prodajalcu stane okrog 100 evrov. Načeloma bi moral za zagon bencinskega motorja zadoščati premostitveni kabel s presekom 25, za zagon dizelskega motorja pa kabel s presekom 35 kvadratnih milimetrov, priporočljiva dolžina kablov pa je vsaj 3,5 metra.

Zelo priljubljena in pogosta naprava za zagon avtomobila z izpraznjenim akumulatorjem je t. i. booster. Gre za posebno prenosno ohišje z vgrajenim štartnim akumulatorjem z izredno močnim zagonskim tokom (do 1200 amperov), s katerim serviserji in izvajalci asistenčnih storitev brez težav zaženejo tudi velike dizelske motorje. Kakovosten in zanesljiv booster je sicer predrag in dimenzijsko prevelik, da bi ga zgolj za vsak slučaj vozili v avtomobilu. So pa se v zadnjih letih na trgu pojavili tudi t. i. mikro boosterji, ki so posebno priljubljeni pri lastnikih plovil in vozil, ki se uporabljajo zgolj občasno. Takšni mikro boosterji so komaj kaj večji od mobilnega telefona, kljub temu pa so sposobni zagnati motor skoraj vsakega osebnega vozila. Posebno privlačni so zaradi cene, saj se ta giblje od približno 150 do 300 evrov. A

Besedilo: Matjaž Tomažič · Foto: Bosch, Einhell, Varta, Cupra