BYD je v zadnjih letih zrasel v enega največjih igralcev svetovne avtomobilske industrije, zdaj pa se spreminja tudi geografija njegovega poslovanja.
Kitajski proizvajalec je v prvi polovici leta prvič več prihodkov ustvaril zunaj domačega trga kot na njem. Razlog ni težko najti: na Kitajskem divja cenovna vojna, v Evropi in drugod pa so njegovi avtomobili lahko precej dražji.
V prvih šestih mesecih leta je BYD na tujih trgih ustvaril 181,3 milijarde juanov oziroma približno 21,6 milijarde evrov prihodkov, kar je 34 odstotkov več kot leto prej. Tujina je tako predstavljala že 53 odstotkov vseh prihodkov podjetja.
Povsem drugačna je bila slika doma. Prihodki na območju širše Kitajske so se zmanjšali za 31 odstotkov.
Kitajska cenovna vojna pobira svoj davek
Za BYD to ni znak, da bi Kitajska nenadoma postala nepomembna. Še vedno gre za največji avtomobilski trg na svetu in za domače igrišče podjetja. Toda tamkajšnja tekma za kupce je postala izjemno agresivna.
Proizvajalci drug za drugim znižujejo cene, na trg prihajajo novi modeli, razvojni cikli pa so vse krajši. V boj se poleg tradicionalnih avtomobilskih podjetij vključujejo tudi nove znamke, med njimi Xiaomi, ki je hitro postal resen tekmec uveljavljenim proizvajalcem električnih avtomobilov.
Julija je prodaja osebnih avtomobilov na Kitajskem medletno upadla za 21 odstotkov. Prodati veliko avtomobilov zato še ne pomeni nujno tudi dobro zaslužiti.
Prav tu postajajo tuji trgi za BYD bistveno zanimivejši.
V Evropi lahko z istim avtomobilom iztrži precej več
Razlika v cenah je velika. Priključnohibridni BYD Seal U v Nemčiji stane najmanj 39.900 evrov, kar je več kot dvakrat toliko kot primerljiv avtomobil na kitajskem trgu.
Seveda celotne razlike ni mogoče enačiti z dodatnim zaslužkom. Evropske cene vključujejo drugačno davčno okolje, stroške transporta, distribucije, homologacije in druge izdatke. Kljub temu je računica za kitajske proizvajalce privlačna: tudi z višjimi cenami lahko pogosto ostanejo konkurenčni evropskim tekmecem.
To se pozna tudi pri BYD-jevem poslovanju. Čisti dobiček je v drugem četrtletju dosegel 8,2 milijarde juanov oziroma približno 980 milijonov evrov, kar pomeni 30-odstotno medletno rast.
Hkrati Kitajci avtomobile v tujino pošiljajo z vedno večjo hitrostjo. Julija je izvoz oziroma prodaja kitajskih osebnih avtomobilov na tujih trgih medletno poskočila za 88 odstotkov.
Naslednja poteza je proizvodnja v Evropi
Toda izvažanje avtomobilov iz Kitajske postaja politično in finančno vse zahtevnejše. Evropska unija je uvedla dodatne dajatve na električne avtomobile kitajskega porekla, pojavljajo pa se tudi razprave o nadaljnjih ukrepih proti drugim vrstam pogona.
BYD zato želi čim več avtomobilov izdelovati bližje kupcem.
Pomemben del tega načrta je nova tovarna na Madžarskem, ki naj bi postala eno od glavnih proizvodnih središč znamke v Evropi. Projekt pa ne napreduje tako hitro, kot so sprva načrtovali.
Začetek proizvodnje je prestavljen na zadnje četrtletje letošnjega leta, približno leto pozneje od prvotnih načrtov. Projekt spremljajo očitki o ravnanju z delavci pri nekaterih podizvajalcih, pod drobnogledom pa so se znašli tudi državna pomoč, davčne ugodnosti in druge spodbude. BYD očitke zavrača in poudarja, da spoštuje lokalne predpise.
BYD Kitajske ne zapušča, toda prihodnost išče zunaj nje
Podjetje se medtem ne omejuje samo na Evropo. Poskuša prodreti tudi na tradicionalno zahtevne trge, med katerimi je Japonska. Tam je pripravil majhen električni model Racco, prilagojen domačemu razredu kei.
Za BYD je širitev postala več kot zgolj lov za dodatnimi prodajnimi številkami. Na Kitajskem mora zaradi cenovne vojne sklepati vse več kompromisov, zunaj nje pa lahko svoje avtomobile prodaja občutno dražje.
Prvič se je to jasno pokazalo tudi v bilanci podjetja: več kot polovica prihodkov zdaj prihaja iz tujine. Za proizvajalca, ki je svojo sedanjo moč zgradil predvsem na ogromnem kitajskem trgu, je to precej pomemben preobrat.
