Citroën obuja enega svojih najbolj prepoznavnih avtomobilov. Novi 2CV bo električen, izdelovali ga bodo v Evropi, njegova največja prednost pa bi lahko bila cena. Francozi želijo z njim dokazati, da električni avtomobili niso nujno dragi.
Citroën je tik pred začetkom avtomobilskega salona v Parizu razkril koncept, ki napoveduje vrnitev legendarnega modela 2CV, pri nas bolj znanega kot spaček. Čeprav gre za sodobno interpretacijo avtomobila, ki je zaznamoval več generacij, Francozi ne stavijo zgolj na nostalgijo. Njihov cilj je izdelati preprost, lahek in predvsem cenovno dostopen električni avtomobil.
Serijska različica naj bi na ceste zapeljala do leta 2028, njena začetna cena pa bi lahko bila celo nižja od 15.000 evrov. S tem bi Citroën posegel v segment, kjer evropski proizvajalci vse težje konkurirajo cenovno agresivnim kitajskim znamkam.
Spaček za novo generacijo
Oblikovalci so pri novincu ohranili dovolj značilnosti, da je povezava z izvirnikom očitna že na prvi pogled. Zaobljena streha, platnena pomična streha, skoraj pokončno vetrobransko steklo in poudarjeni blatniki spominjajo na avtomobil, ki je postal eden od simbolov francoske avtomobilske industrije.
Koncept meri v dolžino 3,67 metra, kar pomeni, da je celo nekoliko krajši od izvirnega spačka. Tudi notranjost sledi filozofiji preprostosti. Potniški prostor ima ravno dno, sprednja sedeža sta odstranljiva, njuno karirasto oblazinjenje pa je še en poklon zgodovini modela.
Pri Citroënu sicer zatrjujejo, da niso želeli zgolj obuditi starega avtomobila. Izhodišče projekta je bilo vprašanje, kakšen bi moral biti majhen električni avtomobil za vsakodnevne opravke, če bi se pri njegovem razvoju osredotočili na uporabnost in nizke stroške.
Tehničnih podatkov za zdaj še niso razkrili. Znano pa je, da pri serijskem modelu ciljajo na maso približno 1.000 kilogramov, kar bi bilo okoli 200 kilogramov manj kot pri električnem Renaultu Twingu E-Tech.
Evropska proizvodnja, kitajska tehnologija?
Za novim spačkom stoji širši projekt koncerna Stellantis, poimenovan E-Car. Z njim želijo razviti družino majhnih električnih avtomobilov, pri katerih bodo stroške zniževali s skupnimi komponentami in sodelovanjem z zunanjimi partnerji.
Proizvodnja je predvidena v Stellantisovi tovarni Pomigliano d'Arco v bližini Neaplja, kjer naj bi nastajal tudi soroden Fiatov model.
Zanimivo pa je predvsem vprašanje tehnološke osnove. Po poročanju italijanskih medijev naj bi novi Citroën uporabljal platformo in električni pogonski sklop kitajskega proizvajalca Leapmotor, v katerem ima Stellantis 21-odstotni lastniški delež. Koncern teh informacij za zdaj ni uradno potrdil, vendar jih tudi ni zanikal.
V isti italijanski tovarni naj bi nastajal še novi Leapmotorjev malček, ki bi nadomestil model T03, trenutno izdelovan na Kitajskem.
Cena bo odločilna
Citroën želi z novim modelom zapolniti praznino med najmanjšim električnim štirikolesnikom Ami in večjim C3. Nazadnje je imel v tem razredu model C1, katerega proizvodnja se je končala leta 2022.
Če bodo Francozi dosegli napovedano ceno, bi lahko novi 2CV postal eden najcenejših električnih avtomobilov na evropskem trgu. Konkurenca pa bo do njegovega prihoda precej številčnejša kot danes.
Renault pripravlja električnega Twinga, Volkswagen razvija družino cenovno dostopnejših električnih modelov, svoje načrte pa imajo tudi Kia, Hyundai in drugi proizvajalci. Med tekmeci bodo tudi kitajske znamke, ki že zdaj pritiskajo na cene v najnižjih avtomobilskih razredih.
Projekt je povezan tudi s predlaganimi spremembami evropske zakonodaje. Evropska unija namreč razmišlja o posebnih emisijskih ugodnostih za majhne električne avtomobile, izdelane v Evropi. Po predlogu bi se vsak ustrezen avtomobil pri izračunu doseganja emisijskih ciljev proizvajalca štel kot 1,3 vozila. Takšna ureditev bi lahko proizvajalcem dala dodaten razlog za razvoj in evropsko proizvodnjo cenovno dostopnih električnih malčkov. Pravila sicer še niso dokončno potrjena.
Legenda, ki je nastala zaradi preprostosti
Prvotni Citroën 2CV je bil zasnovan kot avtomobil za množice, predvsem za ljudi, ki so potrebovali poceni in zanesljivo prevozno sredstvo. Predstavili so ga leta 1948, v proizvodnji pa je ostal vse do leta 1990.
V tem času so izdelali več kot pet milijonov primerkov. Zgodnje različice so imele komaj 6,6 kilovata (9 KM), poznejše pa do približno 23,5 kilovata (32 KM). Kljub skromni moči je lahko spaček v zmogljivejših izvedbah presegel hitrost 110 km/h.
Njegova posebnost ni bila hitrost, temveč izjemno mehko vzmetenje, preprosta mehanika in nizka masa. Citroën je njegove sposobnosti nekoč ponazarjal celo s trditvijo, da lahko čez razrito polje prepelje košaro jajc, ne da bi se katero razbilo.
O vrnitvi spačka so pri Citroënu razmišljali že konec devetdesetih let, ko so želeli pripraviti tekmeca takratnemu Miniju in Volkswagnovemu New Beetlu. Toda projekt ni prišel do serijske proizvodnje.
Tokrat so okoliščine drugačne. Renault je z električnima modeloma 5 in 4 že pokazal, da je mogoče prepoznavno zgodovinsko oblikovanje prenesti v sodoben električni avtomobil. Citroën pa želi s spačkom narediti še korak dlje in ponovno ponuditi tisto, zaradi česar je izvirnik sploh nastal: dostopen avtomobil za vsakdanjo uporabo.
Ali mu bo to uspelo za manj kot 15.000 evrov, bo jasno šele ob predstavitvi serijskega modela.
