Napetosti na Bližnjem vzhodu in skok cen goriva bi lahko v Evropi znova okrepili zanimanje za elektrificirana vozila. Analitiki opozarjajo, da se kupci ob dražjem bencinu in dizlu pogosto začnejo ozirati po varčnejših pogonih, predvsem po hibridih in električnih avtomobilih.
Po podatkih več analitičnih hiš so se cene goriva v nekaterih evropskih državah po začetku konflikta že opazno zvišale. V Nemčiji je liter bencina v začetku marca dosegel približno 2,03 evra, medtem ko je pred zaostritvijo razmer stal okoli 1,83 evra. V Sloveniji je vlada občutnejšo podražitev omililila z nižanjem trošarin, a vprašanje, do kdaj bo to še šlo. Hitre podražitve so posledica negotovosti na naftnem trgu, saj skozi Hormuško ožino potuje približno petina svetovne oskrbe z nafto.
Avtomobilski analitiki opozarjajo, da kratkotrajna rast cen običajno ne povzroči takojšnjega preobrata na trgu. Kupci svojih nakupnih odločitev ne spremenijo čez noč, še posebej v obdobju, ko so novi avtomobili dragi, obrestne mere pa visoke. V takšnih razmerah se mnogi vozniki najprej odločijo za manj vožnje ali pa nakup novega avtomobila preprosto odložijo.
Če pa bi cene goriva ostale visoke daljše obdobje, bi lahko to pomembneje vplivalo na strukturo prodaje. Dražje gorivo praviloma poveča zanimanje za učinkovitejše pogone, medtem ko večji in potratnejši avtomobili izgubijo del kupcev.
V Evropi bi tak scenarij lahko še dodatno okrepil elektrifikacijo. Trg je namreč že precej napredoval pri uvajanju električnih vozil, zato bi daljše obdobje dragih goriv lahko pomenilo dodatno spodbudo za prehod na elektriko ali vsaj na hibridne pogone.
Kljub temu ostaja ključna neznanka trajanje konflikta. Če se razmere umirijo v nekaj tednih, bo vpliv na avtomobilski trg verjetno omejen, v primeru dolgotrajne krize pa bi se lahko prodajne preference evropskih kupcev precej bolj opazno premaknile v smeri elektrificiranih vozil.
