Ambiciozen načrt z električnimi avtomobili bi se lahko drastično spremenil.
Britanska vlada je začela pregled pravil, ki avtomobilskim proizvajalcem določajo, kolikšen delež novih avtomobilov, prodanih v državi, mora biti brezemisijskih. Pod pritiskom avtomobilske industrije zdaj razmišlja o občutnem znižanju cilja za leto 2030 – z zdaj predvidenih 80 odstotkov celo na 50 odstotkov.
O morebitnih spremembah se bo vlada posvetovala do konca oktobra. Gre za pomemben možen zasuk britanske politike elektrifikacije prometa, čeprav temeljni cilj ostaja nespremenjen: prodaja novih avtomobilov, ki jih poganjata izključno bencinski ali dizelski motor, bo po letu 2030 še naprej prepovedana.
V središču razprave je tako imenovani mandat ZEV, ki avtomobilskim proizvajalcem določa minimalni delež brezemisijskih vozil v letni prodaji. Sistem so uvedli leta 2024, ko je bil zahtevani delež 22-odstoten. Leta 2026 mora znašati 33 odstotkov, nato pa naj bi se postopoma povečeval in leta 2030 dosegel 80 odstotkov. Prav zadnja številka je zdaj pod vprašajem.
Če bi vlada cilj za popolnoma električne avtomobile znižala na 50 odstotkov, bi lahko preostalo polovico prodaje predstavljali hibridi. Druga možnost je, da bi 80-odstotni cilj ohranili, vendar bi avtomobilskim proizvajalcem omogočili več prilagodljivosti vse do leta 2034. Dolgoročni cilj ukinitve prodaje novih hibridnih avtomobilov leta 2035 naj bi medtem ostal v veljavi.
Pravila so se spreminjala že večkrat
Britanska politika glede avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem je v zadnjih letih doživela že več preobratov. Prepoved prodaje novih bencinskih in dizelskih avtomobilov od leta 2030 je prvi napovedal nekdanji premier Boris Johnson, njegov naslednik Rishi Sunak pa je rok nato prestavil na leto 2035 in uvedel postopnejše cilje prodaje električnih vozil.
Laburisti so konservativnim vladam takrat očitali nenehno "premikanje mejnikov", v svojem volilnem programu pa so obljubili vrnitev prepovedi prodaje novih izključno bencinskih in dizelskih avtomobilov na leto 2030. Toda pritisk avtomobilske industrije se krepi. Proizvajalci opozarjajo, da povpraševanje po električnih avtomobilih še ni dovolj veliko, da bi lahko brez visokih stroškov izpolnjevali zahtevane kvote.
To se dogaja kljub precejšnji rasti električnega trga. Po podatkih britanskega združenja proizvajalcev in trgovcev z motornimi vozili SMMT so električni avtomobili v prvih sedmih mesecih letošnjega leta predstavljali že četrtino vseh prodanih novih avtomobilov v Veliki Britaniji.
Britanska ministrica za promet Heidi Alexander vztraja, da končni cilj vlade ostaja enak, vendar morajo biti zastavljene zahteve izvedljive tudi za industrijo. "Prav je, da cilje sproti preverjamo ter zagotovimo, da so praktični in podpirajo britansko industrijo," je dejala. Po njenih besedah se končni cilj ni spremenil, vendar mora vlada na poti do njega sodelovati tudi s podjetji.
Odločitev o pregledu pravil so v avtomobilski industriji pozdravili. Direktorica Forda v Veliki Britaniji Lisa Brankin je pohvalila pripravljenost vlade, da prisluhne proizvajalcem, in poudarila, da tako industrija kot kupci potrebujejo predvsem gotovost. Tudi prvi mož združenja SMMT Mike Hawes opozarja, da je bil mandat ZEV oblikovan v "povsem drugačnih razmerah". Pregled pravil je po njegovem pravočasna priložnost, da se prehod prilagodi tako, da bo izvedljiv za vse.
Okoljevarstveniki opozarjajo na posledice
Na drugi strani je napoved sprožila ostre odzive zagovornikov električne mobilnosti in okoljskih organizacij. Tanya Sinclair iz združenja Electric Vehicles UK je vlado kritizirala, ker se po njenih besedah sredi rekordno vročega poletja sprašuje, ali bi morala podaljšati dostopnost vozil, ki onesnažujejo okolje.
Raziskovalna organizacija Energy & Climate Intelligence Unit je izračunala, da bi znižanje cilja za prodajo električnih avtomobilov na 50 odstotkov pomenilo kar 2,6 milijona manj električnih avtomobilov na britanskih cestah do leta 2035. Gurjeet Grewal, vodja družbe Octopus Electric Vehicles, je opozoril, da bi omilitev pravil poslala "popolnoma napačen signal" prav v času, ko električni avtomobili postajajo cenovno vse bolj konkurenčni.
Podobno meni organizacija Green Alliance, ki opozarja, da bi blažji cilji povzročili dodatne emisije, ki bi se jim bilo mogoče izogniti, hkrati pa zmanjšali predvidljivost, ki jo avtomobilski proizvajalci potrebujejo za dolgoročne naložbe.
Britanski odbor za podnebne spremembe, ki svetuje vladi, medtem vztraja, da bo prav prehod z bencinskih in dizelskih na električne avtomobile v prihodnjem desetletju najučinkovitejši način zmanjševanja izpustov ogljika.
Razprava prihaja v času, ko je zaradi vojne z Iranom in posledične hitre rasti cen bencina zanimanje potrošnikov za električne avtomobile po svetu dodatno poskočilo. Prav zato bo odločitev Londona toliko bolj pozorno spremljana: ne bo namreč pokazala le, kako hitro želi Velika Britanija elektrificirati svoje ceste, temveč tudi, koliko je pri tem pripravljena popustiti avtomobilski industriji.
