Še pred nekaj leti se je zdelo, da je usoda motorjev z notranjim zgorevanjem v Evropi zapečatena. Po letu 2035 naj bi bili novi avtomobili izključno brezemisijski, proizvajalci pa bi morali svojo ponudbo povsem prilagoditi električnemu pogonu. Toda evropska politika se očitno vse bolj zaveda, da prehod ne bo tako preprost. Zdaj je na mizi predlog, ki bi lahko bencinskim motorjem zagotovil precej daljšo prihodnost, kot je bilo sprva načrtovano.
Odbor Evropskega parlamenta za okolje je v sredo podprl novo omilitev emisijskih zahtev za leto 2035. Namesto popolne odprave izpustov CO₂ pri novih avtomobilih bi morali proizvajalci doseči 87,5-odstotno zmanjšanje glede na izhodiščno raven iz leta 2021. To je celo nekoliko manj od 90-odstotnega zmanjšanja, ki ga je decembra lani predlagala Evropska komisija.
Na papirju gre za razliko vsega nekaj odstotnih točk, v praksi pa bi lahko precej vplivala na to, kakšne avtomobile bomo čez desetletje še lahko kupovali.
Bencinski motorji bi lahko ostali v skoraj vsakem drugem avtomobilu
Po izračunih okoljske organizacije Transport & Environment bi lahko ob takšnih pravilih motor z notranjim zgorevanjem ohranilo do približno 40 odstotkov novih avtomobilov, prodanih po letu 2035.
Seveda to še ne pomeni, da bodo avtomobilski saloni tudi takrat polni klasičnih bencinskih in dizelskih modelov. Precej verjetneje je, da bi proizvajalci več prostora namenili priključnim hibridom in električnim avtomobilom s podaljševalnikom dosega. Ti združujejo električni pogon in motor z notranjim zgorevanjem, ki lahko pomaga pri premagovanju daljših razdalj.
Za avtomobilske proizvajalce bi bila takšna ureditev dobrodošla. Številni so v zadnjih letih vložili milijarde evrov v elektrifikacijo, vendar povpraševanje na nekaterih trgih ne sledi njihovim prvotnim pričakovanjem. Obenem jih vse bolj stiska kitajska konkurenca, ki hitro širi svojo ponudbo tudi v Evropi.
Prav konkurenčnost domače avtomobilske industrije je eden glavnih razlogov, da Bruselj ponovno preučuje pravila, ki so še nedavno veljala za praktično nedotakljiva.
Težave niso omejene le na osebne avtomobile
Še bolj zapleten je položaj pri lahkih gospodarskih vozilih. Električni dostavniki se uveljavljajo precej počasneje kot električni osebni avtomobili, saj pri podjetjih poleg nakupne cene pomembno vlogo igrajo tudi doseg, nosilnost in čas, ki ga vozilo preživi na polnilnici.
Na to že dlje časa opozarjata tudi Stellantis in Renault, ki imata v tem segmentu pomemben delež prodaje.
Evropski poslanci zato predlagajo, da bi morali proizvajalci dostavnih vozil do leta 2030 emisije zmanjšati za 35 odstotkov namesto predlaganih 40 odstotkov. Za leto 2035 bi veljalo 80-odstotno zmanjšanje.
Zanimiva je tudi zamisel, da bi lahko proizvajalci del emisijskih obveznosti izpolnili z uporabo okolju prijaznejšega jekla evropskega porekla. Tako bi lahko pridobili dodatnih 7,5 odstotne točke priznanega zmanjšanja emisij.
Evropa želi električne avtomobile izdelovati doma
Popuščanje pri emisijskih zahtevah pa ne pomeni, da Evropska unija opušča elektrifikacijo. Nasprotno, z novimi pravili želi spodbuditi predvsem proizvodnjo električnih avtomobilov v evropskih tovarnah.
Med predlogi je tudi ugodnejše obračunavanje emisij za manjše električne modele. Električni avtomobil, krajši od 4,2 metra in izdelan v Evropi, bi pri izpolnjevanju emisijskih ciljev štel kot 1,4 avtomobila. Za druge energijsko učinkovite električne modele evropske proizvodnje bi veljal faktor 1,2.
S tem bi proizvajalce spodbudili k razvoju manjših, dostopnejših električnih avtomobilov, ki jih evropski trg trenutno še vedno potrebuje.
Vzporedno nastaja tudi zakonodaja, ki bi državne subvencije za električna vozila tesneje povezala z evropsko proizvodnjo. To bi lahko nekoliko otežilo položaj kitajskim proizvajalcem, ki so si s cenovno konkurenčnimi modeli že utrli pot na evropski trg.
Predlog odpira vrata tudi alternativnim gorivom. Vozila, ki bi uporabljala določena biogoriva ali sintetična goriva, bi lahko po letu 2030 pri izračunu emisijskih obveznosti dobila status brezemisijskih vozil.
Odločitev bo padla šele po nadaljnjih pogajanjih
Za zdaj je vse skupaj še daleč od dokončnega dogovora. Predlog je dobil podporo pristojnega parlamentarnega odbora, kjer so ga podprle tri glavne politične skupine, decembra pa bo o njem odločal celoten Evropski parlament.
Tudi če bo tam dobil zeleno luč, bodo sledila pogajanja z državami članicami, ki svojega skupnega stališča še niso dokončno oblikovale.
Toda smer sprememb je vse bolj očitna. Evropska unija se od prvotne zamisli, da bodo po letu 2035 vsi novi avtomobili povsem brez izpustov CO₂, postopoma odmika. Vprašanje tako ni več samo, ali bodo motorji z notranjim zgorevanjem preživeli leto 2035, temveč predvsem, v kakšni obliki in v kolikšnem deležu bodo še dovoljeni.
